Petkova dražba v tržaškem Stadionu je bila obiskana kot že dolgo ne, in ker je bila večina slik slovenskih avtorjev, je to gotovo dokaz, da slovenski avtorji impresionističnega in postimpresionističnega obdobja vzbujajo vse večje zanimanje, in to tudi v konkurenci italijanskih in drugih umetnikov, ki so bili naprodaj. Najvišjo ceno – 91.000 evrov – je dosegla slika KozolciIvana Groharja. Dosežene cene so dobrodošel kriterij tudi našega domačega trga. Večina del slovenskih avtorjev, ki so bile naprodaj, je bila last zbiratelja Vanje Lokarja, čigar zbirka naj bi bila vredna okoli 800.000 evrov, to pa je nekaj manj kot naj bi bila vsota izkupička tokratne dražbe.
Vprašanje, ki ga je sprožila napoved dražbe, ali ne bodo s tem nacionalno pomembna umetniška dela zapustila slovenskega ozemlja in vsaj potencialno tudi slovenskih razstavišč, ostaja neodgovorjeno. Kupci so bili po besedah koordinatorja dražb v Stadionu, Nedirja Princivala, večinoma Slovenci, a ker lahko ostanejo anonimni, se lahko za slikami izgubi vsaka sled. Če lastniki ne čutijo zavezanosti kulturnemu prostoru, jih galerije ne morejo izslediti in prositi, da jim slike posodijo za občasne razstave. S tem pa se seveda izgublja možnost tako celovitejše predstavitve posameznega avtorja kot njegovega obdobja in morebitnih vplivov; in to je ovira tudi za strokovno poučevanje. Zato je toliko bolj pomembno, da najpomembnješa dela (p)ostanejo skupna kulturna dediščina. Na srečo pa večina lastnikov slike za razstave posoja, saj se med drugim zavedajo, da je na tak način vedno znova ovrednotena tudi njihova lastnina.
Edina galerija, ki je na tržaški dražbi obogatila svojo zbirko, je bila, tako kaže, Narodna galerija, ki je zanimanje izrazila že prej in je dejansko kupila tri slike: dve zgodnji deli Zorana Mušiča, njegov Avtoportret iz leta 1946 in Portret njegove žene Ide iz leta 1952, ter sliko Dekle v profilu v širši javnosti manj znane slikarke Elde Piščanec (1897–1967). Ta po besedah direktorice galerije Barbare Jaki še čaka na novo, ustreznejše umetnostnozgodovinsko vrednotenje.
Možno je, da je na dražbi kakšno delo vendarle pridobila tudi katera druga galerija, če ne z neposrednim nakupom, pa morda v obliki donacije zasebnega kupca.
