Hrvaška stranka Most je na neobičajnem sestanku z najvišjimi predstavniki HDZ in SDP ter njunimi koalicijskimi partnerji predlagala, da bi skupno vlado vodil nestrankarski kandidat. Strankama je dala teden dni časa, da odgovorita na predlog. Če bosta obe proti, bodo šli Hrvati ponovno na volitve, sicer se bodo pogajanja nadaljevala.
Sestanek je bil odprt za javnost in ga je celo prenašala televizija. Vodja Mosta Božo Petrov je na srečanju pojasnil, kako so si zamislili delovanje velike koalicijske vlade oziroma kako bi si razdelili sedeže. Eni od obeh velikih strank bi pripadel položaj predsednika sabora, drugi pa položaj prvega podpredsednika vlade. Po dveh letih bi si položaja izmenjali. Most bi imel mesto drugega podpredsednika vlade. V vlado bi Domovinska koalicija na čelu s HDZ in koalicija Hrvaška raste na čelu z SDP imenovali po tretjino ministrov. Šestino bi jih imenoval Most, šestina pa bi bila iz vrst neodvisnih strokovnjakov.
HDZ in SDP le čakata, da druga stranka izpade
Most je na novembrskih volitvah postal tretja najmočnejša stranka in brez njega ne HDZ ne SDP ne moreta sestaviti vlade. Most z zdaj le še petnajstimi od 151 poslancev sabora tako ves čas diktira pogajanja o sestavi vlade obema velikima strankama, ki druge poti do oblasti kot z roko v roki z Mostom nimata, saj medsebojno sodelovanje zaradi ideoloških, političnih in tudi osebnih nasprotij kategorično zavračata.
Prav to želi doseči Most: reformno vlado, v kateri bosta tako HDZ kot SDP, sam pa bi igral vlogo nadzornika sprejemanja reform. V tem pogledu je bil sestanek velik dosežek Mosta: za skupno mizo sta sedla predsednik HDZ Tomislav Karamarko in predsednik SDP Zoran Milanović, velika politična nasprotnika, ki drug o drugem težko kaj izjavita brez ostrih kritik in pikrih komentarjev.
A kljub temu je šlo za izsiljen sestanek. Most se je doslej pogajal z vsako stranko posebej. Tokrat pa je sklical skupni sestanek s sporočilom, da bo prekinil pogajanja s tisto stranko, ki je za skupno mizo ne bo. Neudeležba HDZ ali SDP bi tako verjetno pomenila, da gre stranka za štiri leta v opozicijo in da je sestavljanje vlade z Mostom prepustila drugi politični opciji. Tega si ne HDZ ne SDP nista upala privoščiti. Vendar pa je bilo na sestanku mogoče tudi jasno razbrati, da je to tudi edini razlog, da sta Karamarko in Milanović na sestanek prišla. Zato se pogajanja po mnenju političnih analitikov skoraj ne morejo končati z veliko koalicijo, ki jo želi Most, ampak sta verjetna le dva izida: ali bo ena stranka iz pogajanj tako ali drugače odpadla, druga pa bo z Mostom sestavila koalicijo, ali pa bodo imeli Hrvati predčasne volitve. Tudi brez tega je veliko dilem, kako bi takšna velika koalicija, ki bi za Hrvaško predstavljala manjšo politično revolucijo, lahko učinkovito delovala v praksi. To so pokazali že zapleti, ko sabor ni izbral svojega (začasnega) predsednika, ker je član Mosta kandidaturo zavrnil, saj jo je podprla samo SDP, ne pa tudi HDZ.
Posvetovanje, potem odgovor
K možnosti predčasnih volitev se je tokrat med sestankom nekoliko bolj nagnil Milanović. Karamarko je dejal, da je pripravljen na nadaljnje pogovore in da bo odločitev o nestrankarskem premierju sporočil v tednu dni. Oba sta dejala, da se morata posvetovati s partnerji v koalicijah in s strankinimi člani, sta pa tudi prepričana, da bi premierski položaj moral pripasti njima. Karamarko to utemeljuje z relativno zmago HDZ na volitvah, Milanović pa s tem, da je SDP po volitvah dobil največ podpore manjših strank in mu trenutno manjka najmanj glasov do večine v saboru. Petrov tokrat ni predstavil imena morebitnega nestrankarskega premierja. Dejal je, da je to stvar pogajanj med strankami.
