»Situacijo, v kateri se je znašel Jakov Fak, poznam. Nekaterim se je to že dogajalo. Razlika je, ker izstopa s svojimi visokimi cilji in je zato tudi njegov primer veliko opaznejši. To se rešuje v miru, s premislekom. Ni pa prijetno,« je trener biatlonske reprezentance Tomaš Kos umirjeno razmišljal po skromnem začetku sezone v Oestersundu. Zlasti izstopa dejstvo, da Jakovu Faku na treh tekmah ni uspelo osvojiti niti točke, njegova strelska statistika pa je primerljiva z začetnikovo. Skromno bero miklavževih točk sta imela le Klemen Bauer in Teja Gregorin, ki sta z njo na robu petdeseterice skupnega seštevka.
Še najboljši rezultat iz Švedske prinaša Klemen Bauer. Na nedeljski zasledovalni tekmi je ujel trideseterico (29. mesto), njegovo osemdeseto. »Tekaška forma se dviguje, dobro sem zadel in verjamem v strelske sposobnosti,« je bil zadovoljen Bauer z eno boljših strelskih predstav in 17. časom dneva, boljšim tudi od igrivega Martina Fourcada pri lovu na 41. zmago.
Jakovu Faku se je streljanje povsem sfižilo. Na štirih tekmah (tudi v štafeti) je zgrešil 25 od 64 tarč. Kar petnajst leže. Lani je v vsej sezoni mimo tarč poletelo le 62 od 493 nabojev. Vzroki? »Gre za splet različnih vzrokov in kombinacijo malih tegob. Od visokih osebnih pričakovanj in pritiska do velike želje ter zunanjih vzrokov, kakršna je bila sobotna vetrovna tombola. Ko v glavi vre, pride do napak pri streljanju. Ne gre toliko za tehnične napake pri izvedbi. Odloča glava. Vzroke, posebno za leže, ugotavljamo,« je med vožnjo iz Švedske pojasnjeval trener Kos. S tiho tolažbo, da še ne sledi Pokljuka, temveč Hochfilzen. Jakovu Faku je v močno tolažbo in optimizem vsaj odlična tekaška pripravljenost. Na obeh krajših tekmah je bil v smučini med deseterico najhitrejših, izstopal je le zelo dobri Fourcade.
Ob skromnejših pričakovanjih tudi v slovenskem tekaškem taboru na tekmah svetovnega pokala v Lillehammerju ni bilo posebnih miklavževih darov. V prestižni štafetni tekmi, ki je minila v popolni prevladi domačinov, je bilo na startu ženske tekme (le) dvanajst štafet iz osmih držav. Slovenke so se morale sprijazniti z uvrstitvijo na rep sodelujočih. Alenka Čebašek je v prvi predaji še držala stik z devetim mestom. »Tekla nisem slabo, tudi smuči sem imela dobro pripravljene, a ni šlo hitreje. Prva predaja je bil petkilometrski sprint na polno, Norvežanke pa so bile svet zase,« je povedala Čebaškova. Nika Razinger se je še upirala četrti norveški postavi, drsalki Vesna Fabjan in Lea Einfalt pa sta le nemočno gledali tudi za italijansko štafeto.
»Nismo pričakovale veliko. Bile smo edina mala nacija med velikimi. Kljub temu sem upala, da se bomo bolje upirale, čeprav smo se vse kar najbolj potrudile,« je pristavila Lea Einfalt, ki je v soboto edina nastopila tudi v skiatlonu na 15 kilometrov (46. mesto), trideseterica in točke so ji uhajale že po polovici. »Manjka mi drobnih izboljšav pri tehniki teka v klasiki,« vidi šibko točko po koncu skandinavske turneje. Sledi Davos, tudi s paradnim drsalnim sprintom.
