»Miklavž, Miklavž,« je završalo med gručo otrok, zbrano na Krekovem trgu. Navdušeno so zrli v razsvetljeno kabino vzpenjače, ki je z grajskega griča počasi drsela proti trgu. Kljub mrazu so otroci v pisanih kapah in toplih bundah vztrajali tako dolgo, dokler bela silhueta v vzpenjači ni postala povsem razločna. Minuli sobotni večer je bil namreč v vzpenjači, ki običajno na ljubljanski grad prevaža turiste, prav poseben obiskovalec mesta. Prvi od decembrskih dobrih mož s prepoznavno belo brado in škofovsko palico v rokah se je na predvečer, ko Miklavž tudi goduje, sprehodil po mestnih ulicah ter s pecivom, bomboni in sadjem obdaril otroke.
Angelčki delili dobrote, parklji strašili
»Kje so hudički?« je nekoliko prestrašeno spraševala deklica in se, da bi jo rdeči hudobci težje dosegli, varno namestila na očetovih ramenih, od koder je oprezala za Miklavžem. Dobrega moža, ki se je do Prešernovega trga pripeljal na posebnem pravljičnem vozilu, so namreč spremljali tudi prijazni angelčki, ki so obdarovali otroke, in nagajivi parklji, ki so z ognjem in zlobnimi pogledi skušali nekatere male obiskovalce nekoliko prestrašiti in jih z žuganjem spomniti, da morajo biti pridni. Medtem ko so se jih nekateri izogibali, pa drugih niso ustavili in so se kljub temu v nepregledni množici obiskovalcev prebili v prvo vrsto ter si pri angelčkih izborili kakšen bombon ali mandarino.
»Čokolado,« je na vprašanje, ali mu bo Miklavž kaj prinesel tudi domov, zatrdil sedemletni Tibor, medtem ko si je zadovoljno ogledoval svoj kupček pisanih bombonov in pecivo v obliki parklja. »Prišel pa bo tudi dedek Mraz, ampak pozneje. Moramo še okrasiti smreko, da bo lahko pustil darila,« je dodal in zaupal, da je dedka Mraza v pismu že prosil, naj mu prinese legokocke.
Miklavž se je pred mestno hišo najprej zahvalil ljubljanskemu županu, da je tako lepo in pravljično okrasil Ljubljano, nato pa otrokom na Prešernovem trgu namenil še nekaj dobrih želja. »Tistim, ki jih imate najraje, lahko vedno poveste na glas, da ste veseli, zaljubljeni, zaupate pa se jim lahko tudi takrat, ko ste žalostni ali se vam je zgodilo kaj hudega,« je še svetoval Miklavž, preden se je poslovil. »Se vidimo prihodnje leto,« je obljubil, nato pa so se za njim zaprla vrata frančiškanske cerkve.
Najraje naročijo beli kuhanček
Ko so se najmlajši obiskovalci sobotne veselodecembrske prireditve zadovoljni že odpravili na toplo, se je praznično razpoloženje za nekatere šele dobro začelo. Pred hiškami na nabrežju se je vila dolga vrsta kuhanega vina željnih gostov, zvoki harmonike so preglasili besede na Pogačarjevem trgu. Dišalo je po kuhanem vinu, cimetu in praženih mandljih, gostinci so ponujali tudi jedi z žara, palačinke in kranjske klobase. »Prišli smo pogledat lučke, spili bomo kakšen kozarček kuhanega vina, potem pa se bomo počasi odpravili proti domu,« je povedala skupina nasmejanih Štajercev, ki so minulo soboto izkoristili za izlet v praznično okrašeno prestolnico.
Pred hiškami je bilo slišati tako različna slovenska narečja kot tudi tujo govorico turistov. A večina, ki je v soboto nazdravila s kozarcem kuhanega vina, v rokah ni držala vračljivih keramičnih lončkov, ki jih morajo letos ponujati gostinci v hiškah, temveč so, kot minula leta, prevladovali plastični kozarčki. »Predvsem tisti, ki pridejo na skodelico kuhanega vina ali dve, raje naročijo v plastičnem kozarčku, saj se potem ne želijo vračati po dva evra, ki jih morajo odšteti za kavcijo,« je pojasnil eden od gostincev na Pogačarjevem trgu in dodal, da gostje najraje naročajo belo kuhano vino. »Ob koncih tedna je promet dober, nekoliko slabše je med tednom,« je pojasnil gostinec v veliki hiški na Pogačarjevem trgu, ki upa, da bo obiskovalcev še več takrat, ko se bodo na mestnih trgih začeli koncerti. Glasba bo najprej napolnila Novi trg, kjer se bodo koncerti začeli prihodnji ponedeljek.
