Mednarodna revizorska hiša Ernst & Young bo danes predstavila najnovejše podjetniško čtivo pri nas, knjigo z naslovom Družinsko podjetništvo v Sloveniji. Hkrati s tem so v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani opravili tudi raziskavo o značilnostih družinskega podjetništva na slovenskih tleh. Na vprašanje, kaj žene slovensko gospodarstvo, ustvarja delovna mesta in dodano vrednost, omenjena raziskava odgovarja, da so to ravno družinska podjetja. Pri tem je sodelovalo 360 družinskih podjetij vseh velikosti, raziskava pa je dopolnjena tudi z informacijami iz finančnih izkazov.
»Raziskava je potrdila, da družinska podjetja predstavljajo večino podjetij v Sloveniji in so gonilna sila gospodarstva. Kot zanimivost lahko izpostavimo, da je na najvišjih menedžerskih položajih v družinskih podjetjih kar 38 odstotkov žensk. Raziskava med drugim ponuja tudi vpogled v vprašanje zaposlovanja vodilnih kadrov, ki ne izhajajo iz družine. Dejstvo je še, da je menedžerjem v družinskih podjetjih podjetništvo privzgojeno; pri nekaj več kot polovici je bil namreč podjetnik njihov oče, v slabi četrtini je bila podjetnica mati,« grobe izsledke raziskave povzema Mojca Emeršič, vodja projekta družinskega podjetništva pri Ernst & Young. Skoraj 70 odstotkov družinskih podjetij je sicer v večinskem lastništvu menedžerjev, ki so člani družine, 39 odstotkov menedžerjev je starejših od 50 let, ko so podjetja začela poslovati, pa je imel glavno besedo eden od ustanoviteljev ali celo edini ustanovitelj, še kažejo podatki najnovejše raziskave.
Dejavnost vzdržujejo na visoki ravni in v družinskih rokah
Kot je potrdila raziskava, družinski podjetniki veliko bolj pazijo na »svojega otroka«, saj so ključni dejavniki, ki prispevajo k njihovemu uspehu, visoka kakovost izdelkov in storitev, nadziranje stroškov, vzpostavitev blagovne znamke in zvestobe, prilagodljivo in osredotočeno vodenje ter dolgoročna in trajnostna naravnost. »Za izboljšanje svoje učinkovitosti slovenska družinska podjetja najbolj pogosto preučijo pogoje dobaviteljev in cen, izboljšave menedžmenta znanja ter usklajevanje cen s spremembami na trgu,« še dodajajo avtorji raziskave in z njo prav tako dokazujejo še en stereotip, povezan z družinskim podjetništvom – da je za lastnike največji izziv prenos podjetja na naslednjo generacijo.
Sistem družine namreč poudarja lojalnost in skrb za dobrobit družinskih članov, zato imajo v teh podjetjih veliko bolj kot v drugih poslovnih sistemih pomembno vlogo čustva. Zato ne preseneča, da starši podjetniki v veliko primerih le stežka predajo posle (svojim otrokom), a če že morajo, posel ohranijo v družinskih rokah. Kljub vsemu avtorji raziskave priporočajo, da je ta proces prenosa vodenja čim bolj načrtovan. »Bistveni faktorji uspešnega prenosa podjetja na naslednjo generacijo so ocena sposobnosti potencialnega družinskega naslednika, zgodnji začetki prenosa ter zagotavljanje kontinuitete poslovnih operacij,« poudarjajo.
Še eno pomembno področje za družinska podjetje predstavlja njihovo financiranje, saj je to običajno ključna skrb njihovih menedžerjev. »Pomembna vprašanja pri financiranju lahko ocenjujemo s treh vidikov: nadzora, likvidnosti in potrebe po kapitalu. Izsledki slovenske raziskave napotujejo k temu, da družinska podjetja posvetijo poseben premislek temu, kako pazljiva so pri obravnavanju davčnih in drugih finančnih vprašanjih, da ne bi prav na teh področjih ogrozila dolgoročnih načrtov in nadaljevanja družinske tradicije,« svetujejo avtorji raziskave, v kateri so ugotovili, da bi polovica menedžerjev družinskih podjetij kot glavni vir financiranja izbrala lastni dobiček, približno četrtina bi se odločila za bančno posojilo, dobrih 15 odstotkov pa za družinsko financiranje.
Družinska podjetja imajo pogosto tudi gazeljo rast
Med družinskimi podjetji, ki predstavljajo gonilo slovenskega gospodarstva, so tudi številne gazele. Eno takšnih je podjetje Termo-tehnika, bronasta gazela 2013, ki jo zdaj že pet let vodi Bogdan Kronovšek. »Glede na to, da sem odraščal s podjetjem od vsega začetka, ko je bilo še majhna delavnica s tremi zaposlenimi, sem se zavedal izziva, ki me čaka pri prevzemu direktorskega mesta. Ni enostavno, delo je zelo odgovorno, tako da so občutki ob tem precej mešani,« je povedal po treh letih vodenja, njegov oče Rudi Kronovšek pa je prenos podjetja na sina označil kot velik premik pri razvoju produktov. »Dejstvo je, da imamo mladi nove ideje. Če so na kupu pravi ljudje, pa se ves čas rojevajo ideje, ki se jih poskuša uresničiti in jih tudi spraviti na trg. Seveda pa morajo biti te ideje realne, takšne, da jih trg sprejme,« je očetovo pohvalo in zadovoljstvo z njegovim vodenjem komentiral Bogdan Kronovšek.
O uspehu družinskih podjetjih in njihovi hitri rasti vedo veliko povedati tudi v podjetju Elvez, srebrni gazeli 2007, ki ga je od očeta Marjana Petriča prevzela Simona Petrič. »Družinska podjetja smo specifična, ne hlastamo po velikem dobičku, smo finančno preudarna, ljudje se karierno postopno gradijo, delamo za zaupanje s poslovnimi partnerji, ki nas morajo prepričati. In to so gotovo prednosti družinskih podjetij, ki smo kljub krizi stabilna. Nismo bili nepremišljeni in zaletavi,« je povedala o njihovih izkušnjah stabilne rasti tudi v najtežjih časih slovenskega gospodarstva.
Podjetna je tudi vsa petčlanska družina Lotrič, ki je vpeta v delovanje Skupine Lotrič. Direktor Marko Lotrič verjame, da so srčika uspešnega delovanja družinskega podjetja njihove vrednote. »Vesel bom, če bodo vsi trije otroci zaposleni v naši skupini, nikakor pa tega od njih ne pričakujem. Najstarejši sin je bil še kot dijak veliko v podjetju. Najbolj srečen je bil, če je bil lahko v laboratoriju. In pred časom je prevzel vodenje hčerinskega podjetja. Dekleti sta tudi vpeti v Lotrič meroslovje. Najmlajša, ki še študira, dela predvsem projektno in do zdaj je projekte dobro izpeljala,« je s temelji nadaljevanja družinske podjetniške tradicije zadovoljen Lotrič.
