Kmalu po novem letu bi lahko država ob že tako visokih trošarinah in raznih dajatvah dodatno zarezala v končno ceno goriv, in sicer z bencinskim centom. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je včeraj namignil, da bo hkrati z nacionalnim programom gradnje cest in železnic končno predlagal tudi vpeljavo bencinskega oziroma infrastrukturnega centa.
Osnovni namen predloga, o katerem se že nekaj časa intervalno govori po vladnih hodnikih in medijih, je zagotoviti denar za krpanje in posodabljanje dotrajane cestne infrastrukture. Problematičnih je 61 odstotkov državnih cest. Slabo stanje na njih povzroči državi približno 100 milijonov evrov škode na leto. Če se ne bodo okrepile naložbe v cestno infrastrukturo, se lahko zgodi celo, da bo že čez pet let v slabem ali zelo slabem stanju kar 85 odstotkov vozišč.
Bencin bo dražji
Ministrstvo za infrastrukturo je že pripravilo predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo, ki je v fazi medresorskega usklajevanja. Manjkajo še nekatere ključne postavke, kot so izračuni o izkupičku in natančni porabi sredstev, ki mora biti strogo namenska, opozarjajo v vladajoči SMC. V največji koalicijski stranki naj bi bili ideji o bencinskem centu naklonjeni, s še nekaterimi koalicijskimi partnerji pa opozarjajo, da je predlog treba natančneje preučiti, dodelati in ugotoviti, koliko bo prinesel v proračun in kako bo obremenil potrošnike.
Slednji bodo iz te zgodbe bržkone izšli kot poraženci. Če bo ideja zaživela in tudi dosegla želene infrastrukturne učinke, bo resda malo manj negodovanja ob vožnjah po 6000 kilometrih splošno znanih razdrapanih slovenskih državnih cest, vendar bo sočasno precej več slabe volje na bencinskih servisih. Po Gašperšičevi zamisli bodo namreč vozniki prihodnje leto začeli plačevati do tri cente več za liter goriva. Leta 2017 naj bi se v posebni infrastrukturni sklad stekalo največ šest bencinskih centov na vsak prodani liter goriva, po letu 2018 pa že do devet centov.
Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da bo dejanska višina prispevka v posameznih letih odvisna od odločitve vlade, ki bo tudi uredila vse podrobnosti v zvezi z zaračunavanjem predlaganega prispevka. A dejstvo je, da bodo potrošniki v najboljšem primeru zaradi bencinskega centa plačevali 1,5 evra več za poln 50-litrski rezervoar goriva. V najslabšem primeru pa tudi 4,5 evra, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da marže in tudi same cene surove nafte ne bodo večno tako nizke kot danes.
Za ceste 200 milijonov na leto
Potrošniki naj bi imeli v svojih denarnicah torej zdravilo za pomanjkanje finančnih sredstev za investicije in vzdrževanje prometne infrastrukture. Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da so imeli z evropskimi sredstvi vred letos na voljo zgolj 43 milijonov evrov za vlaganja v cestno infrastrukturo. Prihodnje leto bo znesek dosegel 79 milijonov, kar je še vedno odločno premalo. »Za investicije in investicijsko vzdrževanje na področju državnih cest bi na letni ravni potrebovali 200 milijonov evrov, za področje železniške infrastrukture pa 150 milijonov evrov,« ocenjujejo na ministrstvu.
Če bo vladi s pomočjo predlaganega zakona uspelo zbrati toliko sredstev, bi sodeč po izračunih ministrstva lahko prihranili skoraj 100 milijonov evrov na leto. Precej bi se namreč znižali stroški uporabnikov za osebni promet (64,5 milijona evrov), tovorni promet (27,5 milijona evrov) in eksternih stroškov emisij (štiri milijone evrov). V šestih letih naj bi bilo izvedenih 94,5 odstotka sanacij za gospodarstvo strateško pomembnih cest, za kar 88,5 odstotka pa naj bi se izboljšale tudi razmere za vožnjo vozil javnega prometa.
Vsega ne bodo financirali potrošniki, poleg infrastrukturnega centa, okoli 150 milijonov evrov dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, naj bi 50 odstotkov dobička za sanacijo cest namenila DRI (Družba za upravljanje državnih investicij).
Jan Bratanič
