Gre za enostavno pregrevanje konceptov, ki so ves čas rinili le v eno smer. Kako nalepiti, zapeljati in pritegniti gledalce. In s tem oglaševalce. Eni bi temu rekli pohlep. Drugi davek kapitalizmu. Tretji pa, da vas nihče ne sili, da jih gledate. Lunatiki, ki bi si želeli malo več odgovornosti, malo razvoja in recimo kanček zdravega razuma ter razumevanje duha časa, bodo že dobili kakšno nalepko. Da so zakrknjeni levičarji, utopični socialisti ali pa jugonostalgiki. Pri nas je to enostavno. Tri etikete in adijo pamet.
Odgovor ustvarjalcev je preprost. Zmagovalnega konja se ne menja. Če je občinstvo neumno, bodimo mi še bolj neumni. Če nekaj dela, recimo resničnostni formati, jih bomo štancali v nedogled. Iz »prajm tajma« bomo izrinili vse pretežke vsebine. Vso navlako informativnih oddaj. Vso dolgočasnost širjenja obzorij. Kmalu na ekranih razen bomb ne bo več ničesar izven naše ohišnice. Vse v krogu kasarne. Res krasni novi televizijski svet. Ne čudite se, če se boste čez lep čas zbudili in ugotovili, da se na ekranih valjajo le še resničnostni šovi. Ter reklame. In kot tujek kakšen film in nadaljevanka.
Mi pa bomo pobegnili drugam. Ven iz ponorelega televizijskega sveta. Na splet. Ter tam iskali bisere v gnojnici. Ali pa gnojnico, ki je zalila bisere. Male zgodbe, ki ne bodo nikoli prišle na ekrane. Zgodbe emancipacije in protesta. Distanco in kritičnost. Jezo in gnus. Zraven pa iskali povezave na družabna omrežja in si pripovedovali zapisane in ufilmane domislice. Zvezde se bodo s TV-ekranov preselile na pametne telefone. In uspevale kot virusi. Se širile brez ratingov in deležev. In na žalost brez kriterijev.
Takšna temna zvezda je na primer poslanec Marijan Pojbič. Zaradi enega samega tvita pred prihajajočim referendumom, ki se je glasil približno takole: »Poskus uničenja osnovne celice, to je družine, je bila večna želja komunistov, ker za njih obstaja le ena vrednota – pokoli.« Jasno, da o neumnosti zapisanega nima smisla izgubljati besed. In nobeno presenečenje ni, da Pojbič prihaja iz stranke, ki bo z novo televizijo zavezana resnici. Še več, bo v njeni službi. Če bo res tako, potem bo poslanec doživel svoj epilog. Izgubil bo službo. Stranka ga bo vrgla iz svojih vrst.
Razen, če seveda stranka meni, da Pojbič govori resnico. Da en ponesrečen tvit v bistvu izraža stališče stranke. Kar lahko pripelje do zelo enostavne lustracije. Namreč, SDS ima problem, če bi lustrirala vse, ki so bili kdaj člani partije. Lustrirala bi kar velik del svojega članstva. Zato je bolje, da so lustrirani vsi tisti, ki niso poročeni, vsi tisti, ki niso heteroseksualci, in vsi tisti, ki nimajo otrok. Saj je jasno, da so prikriti komunajzarji. Morda celo teroristi. Z jasnim epilogom…
