Da, uvedba vinjet je prinesla ogromno negativnih in samolepilnemu lističu nenaklonjenih odzivov, po predvidevanjih večine ne bi smela in mogla pomeniti ničesar dobrega. Pa se je v praksi (spet) vse skupaj izkazalo drugače. Če za trenutek ob strani pustimo ceno, je dejstvo, da so vinjete prinesle veliko pozitivnega, kar smo na lastni koži najprej občutili, ko nam v poletni gneči ni bilo treba stati v nepreglednih kolonah pred cestninskimi postajami. Spremenjen način cestninjenja je ob tem povečal število uporabnikov avtocest, s čimer se se je izboljšala prometna varnost, saj so omenjene ceste, kakor koli obrnemo, še vedno najbolj varne, zmanjšali pa so se tudi pritiski na onesnaževanje okolja in prometni tokovi po regionalnih in lokalnih cestah. Vse skupaj so hitro spoznali tudi vsi nasprotniki in nergači, saj so negativni komentarji že kmalu po uvedbi izginili in smo vinjeto vsi skupaj sprejeli kot dobro rešitev.

Toda pri vsem skupaj prej ali slej pridemo do tistega, mimo česar ne moremo – cene. 110 evrov za letno vinjeto, ki je za slovenske voznike edina merodajna, je veliko. Še posebej, če jo primerjamo s cenami letnih vinjet v drugih državah s tovrstnim sistemom cestninjenja. Pri čemer ni treba daleč – v Avstriji, ki ima skoraj štirikrat daljše avtocestno omrežje, stane le dobrih 85 evrov, na Češkem, kjer imajo avtocest dvakrat več kot pri nas, 55, v Švici celo manj kot 50, v Bolgariji, kjer je avtocest približno toliko kot pri nas, 34 evrov… Dražja je vinjeta le na Madžarskem, kjer stane slabih 140 evrov.

Vinjeta je torej prinesla veliko dobrega, a je za slovenskega uporabnika enostavno – predraga.