Terenci. Po eni strani jih je vedno več, po drugi izumirajo. Kako? Preprosto, kupci se navdušujejo nad športnimi, mehkimi, mestnimi in podobno imenovanimi terenskimi vozili, tistih pravih, klenih, surovih, pa je manj. In kot bi želeli temu prikimati še sami, so pri Land Roverju pred časom naznanili, da bodo v tem mesecu po skoraj sedmih desetletjih ukinili model defender. Kar je sprožilo pravo paniko med kupci, ki so tovarno zasuli s toliko naročili, da bodo morali proizvodnjo podaljšati še za kak mesec. A kakor koli obrnemo, je konec morda najbolj legendarnega britanskega avtomobila neizogiben.
Je zadnja trditev o legendarnosti pretirana? Nikakor. »Nič ni bolj britanskega od defenderja. Ne kraljeva družina, ne toplo pivo, niti ne nerazumljiva pravila kriketa ali nuja po vročem čaju z mlekom, ko je temperatura v senci 32 stopinj Celzija. Zato ni čudno, da je napoved konca tega častitljivega avtomobilskega fosila sprožila nekajdnevno nacionalno žalovanje,« je o defenderju med drugim zapisal novinar revije Car and driver Mike Duff.
Različni odtenki zelene
Prva ideja za razvoj tega terenskega avtomobila je sicer zrasla na zelniku gospoda po imenu Maurice Wilks, ki je bil v povojnem obdobju glavni oblikovalec pri Roverju. Njegova želja je bila izdelati karseda vsestransko uporabno vozilo podobne vrste, kot je bil »vojni veteran« jeep willys. K temu ga je bržčas spodbodlo dejstvo, da si je primerek slednjega lastil tudi sam in ga uporabljal za prevažanje po neurejeni okolici svoje farme v Walesu. Prvi prototip je bil tako celo narejen na jeepovi šasiji, volanski obroč so namestili kar na sredino vozila, motor in menjalnik pa so vzeli iz Roverjeve limuzine P3. Testi so pokazali, da je prototip to, kar so hoteli, zato so, z nekaterimi spremembami, kmalu zagnali serijsko proizvodnjo modela series I, pri katerem je bilo zanimivo tudi, da je izbiro barve narekoval ostanek viška proizvodnje za vojna letala – prvi primerki so bili zato izključno različnih odtenkov zelene.
In zakaj series I? Zaradi tega, ker je bil to sploh prvi avtomobil z imenom land rover in je tri desetletja starejši od samostojne znamke s tem imenom – to so ustanovili leta 1978. Do takrat in tudi kasneje se je, vsaj oblikovno, ta terenec zelo malo spreminjal. Že v prvi generaciji, potem ko je bil na začetku na voljo z 1,6-litrskim in 50 konjev (37 kilovatov) močnim bencinskim motorjem, je series I ponudil tudi dizelski motor, mehko in trdo streho ter dvo- in štirivratno različico, kasneje pa je na brezpotja zapeljal še kot poltovornjak. Naslednje generacije so zadržale značilno škatlasto obliko, dobile pa so močnejše motorje in vedno zmogljivejše terenske lastnosti. Leta 1976 je s proizvodnih trakov zapeljal že milijonti land rover series, sedem let kasneje pa se je preimenoval v land rover 90, 110 in 127, pri čemer so omenjene številke pomenile dolžine medosnih razdalj, merjene v palcih.
Posebne različice
Ime defender se je prvič pojavilo leta 1990, saj je leto pred tem Land Rover predstavil model discovery in je tudi originalni land rover potreboval ime. Od discoveryja si je defender sposodil turbodizelski motor, ki mu je končno omogočil udobnejšo vožnjo na avtocestah, s čimer se je začel spogledovati tudi z drugačno vrsto kupcev, ki jih je skušal prepričati še s posebnimi različicami. Tak je bil na primer leta 1998 ob 50-letnici »defender 90«, ki se je pohvalil s samodejnim menjalnikom, klimatsko napravo in 4-litrskim motorjem V8.
Od takrat do danes, ko se bo številka proizvedenih ustavila pri nekaj več kot dva milijona, se je defender resnično spreminjal zelo malo. Po slovesu se ga bomo med drugim spominjali kot filmske zvezde, še vedno ga bomo po televiziji gledali v vlogi vojaških vozil s kriznih žarišč ali pa v dokumentarcih o popotovanjih na najodročnejše kotičke planeta, saj še vedno velja, da tja, kamor ne pride defender, ne zmore nobeno drugo štirikolesno vozilo. Ali kot je opisal znani pustolovec Bear Grylls: »Defender je tisto vozilo, ki je pojem praktičnosti, krepkosti in zanesljivosti.«
