Zakaj je bilo potem treba na mejo s Hrvaško postaviti ograjo iz bodeče žice? Zaustavila ni nikogar. Ekonomsko je na meji povzročila veliko nelagodje. Schengen festival in turizem na Kolpi bosta trpela. Morda bodo na festival prišle glasbene skupine, ki jim je všeč nastopati v koncentracijskem taborišču. Plavati ob bodeči žici pa je daleč od sanj kateregakoli izletniško razpoloženega Srednjeevropejca. Od vseh neumnosti, ki jih je vlada naredila ob soočenju z begunci, je bila bodeča žica največja.

Pa vendar tudi najbolj popularna. Ko so Madžari postavili železno zaveso na svoji meji s Hrvaško, je bilo zgražanje veliko. Zmajevali smo z glavo, da to pa res ni evropsko obnašanje, in bili zadovoljni zaradi superiornosti slovenske učinkovitosti, višje stopnje pripadnosti evropskim vrednotam in človečnosti. Ko so nekaj metrov ograje potegnili na slovensko stran, je bila zgroženost popolna. Vi boste zdaj nas izključevali iz Srednje Evrope, ali kaj? Sosed sosedu tega res ne naredi. Madžari so na lestvici vrednot padli globoko pod naše civilizacijske standarde. Ko je Avstrija samo namignila, da utegne postaviti svojo ograjo, je nastopila paranoja. To je konec našega sveta. Bodeča meja z Evropo bi brutalno izničila vse naše sanje iz leta 2004. Popolnoma smo sprejeli sirski vrednostni sistem. Evropa se začne na avstrijski meji in mi hočemo biti del tega kontinenta. Ne nas metati ven z iracionalnostjo.

Ko je vlada začela vleči bodečo žico ob Kolpi, je v centralni Sloveniji nastopilo olajšanje. Končno ena odločna in pametna poteza. Kdo bi od teh cagavih diletantov kaj takega pričakoval! Imamo jekleno vlado v državi, kjer so ženske močne, moški dobro zgledajo, vsi otroci pa so nadpovprečni. Slovenija je kot Wobegon v pripovedih Garrisona Keillorja. Vlada tekmuje za mednarodno nagrado Petre László. Eno tistih nagrad, ki je zares nočeš dobiti. Pa vendar udeleženci radi sodelujejo.

Kdo so ti begunci, da imajo tako strašno moč? Ne samo, da spremenijo vozne rede vlakov, ampak čez noč spremenijo evropsko orientacijo več kot polovice prebivalcev države.

Pogledati je treba pot, po kateri so prišli. Opazili smo jih, ko so prestopili mejo pri Gevgeliji, in jim potem čez Makedonijo sledili po avtocesti bratstva in enotnosti čez Srbijo v Beograd in naprej na Hrvaško. Na poti čez Hrvaško nas najprej niso zares zanimali, ker so bili namenjeni na Madžarsko, v deželo, ki na slovenskih zemljevidih sveta skoraj ne obstaja. Šele ko so jim Madžari prepovedali vstop in so čez Zagreb prišli na slovensko mejo, so v Rigoncih postali naši.

Naši? Zvenelo je znano. Makedonija, Srbija in Hrvaška. Kaj je to? Jezus! Jugoslavija. Ob 25. obletnici plebiscita so nam Jugoslovani na mejo poslali Sirce! Bolj učinkovito kot trgi in privatizacija so nas begunci potegnili nazaj na Balkan, Nemci pa so jim pomagali. Če bi Avstrijci zaprli svojo mejo, bi bila Slovenija izključena iz Evrope in bi postala del jugovzhodne Evrope. Tam, kjer je Albanija. Morala je nastopiti operacija Sever.

Slovenija ni zaprla meje, da bi preprečila prehod beguncev. Begunci sedaj potujejo bolj udobno kot prej. Potegnila je mejo na Kolpi s sosednjo članico EU in vrgla Hrvaško iz Evrope. Begunci gredo čez slovensko mejo brez potnega lista, Hrvati pa si lahko mislijo, da so evropska država. Če hočejo v Evropo, morajo pred bodečo žico pokazati dokumente. Begunci so prišli iz Turčije in so bili namenjeni v Nemčijo, slovenska vlada pa je zmerjala Hrvate, da so oni krivi, ker se ne držijo dogovorov o številu, ki sme priti na mejo.

V trenutku krize je vlada ravnala nacionalistično. Če bi jo poleg nacionalizma vodilo še kakšno drugo načelo, bi morda imela na mizi sporazum s Hrvaško, preden je na zagrebškem mejnem prehodu nastopila gneča. Ker ga ni bilo, se je zdel nacionalizem edini smiseln izhod. V tem Slovenija ni osamljena. Madžarska je ob krizi, ki je nastopila ob njenem vstopu v EU, ugotovila, da se lahko samo z nacionalistično politiko brani pred evropskimi institucijami, ki ščitijo interese nacionalnih politikih velikih evropskih držav. V nacionalizmu je našla edino obrambo, ki jo šibka država pozna. Tako kot Poljska, Češka in Slovaška, ki so ob beguncih reagirale z učbeniškim nacionalizmom. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je iz nacionalizma naredil evropsko politiko in ugotavlja, da je ravnanje Angele Merkel nevarno. Tudi francoska, britanska in nizozemska politika so v resnici nacionalistične in raje mahajo z državnimi zastavami kot z evropskim praporjem. Nemčija ne sme biti odkrito nacionalistična zaradi nacizma, zato dela politiko z ekonomijo, kjer jo je težje obtoževati.

Begunci so Združeno Evropo pokazali kot ohlapno družbo nacionalnih držav, ki razen skupnega trga nima veliko skupnega, padec notranjih meja za prehod ljudi pa velja samo pogojno. Slovenija v tej družbi vztraja na začetku svoje poti. Ob 25. obletnici plebiscita o samostojni državi se je od Balkana odcepila z bodečo žico. To je meja, ki jo vsi razumemo. Do poletja, ko bomo skoznjo hodili na morje.