20 let mestne zastavljalnice

Ljubljana, 7. decembra. V torek je poteklo 20 let, odkar je mestna občina v Ljubljani ustanovila mestno zastavljalnico. Po starih pravilih iz l. 1909. je bil namen podjetja, nuditi siromašnemu občinstvu pomoč s tem, da mu daje posojila na vsakovrstne predmete in efekte. Temu namenu služi zastavljalnica seveda še danes in izvršuje vedno važnejšo socialno nalogo, kajti krog »siromašnega občinstva« v Ljubljani od leta do leta narašča in se rekrutira v vedno večjem številu iz nekdaj dobro situiranega srednjega stanu.

Koncesije za ustanavljanje zastavljalnic so že pred vojno podeljevali samo dobrodelnim državnim ali avtonomnim ustanovam; izkazalo se je namreč, da so zasebniki, zlasti židje, s pomočjo takih koncesij ljudstvo samo odirali. S tem, da so koncesije dobile dobrodelne korporacije, so zastavljalnice mogle izvrševati svoje posle res v socialnem duhu, ljudstvu v prid in pomoč brez brezvestnih oderuških špekulacij. Zato je tudi ves dobiček mestne zastavljalnice, ki presega rezervni zaklad, namenjen mestnemu ubožnemu zakladu.

Zastavljalnica pred vojno

Pred vojno od ustanovitve 1. 1909., do vojnih let se zastavljalnica nikakor ni mogla razviti. Takratni prebivalci Ljubljane so živeli v urejenih razmerah. Večina uradnikov je imela zadostne plače in je z njimi živela, čeprav solidno, vendar brez skrbi za vsakdanji kruh. Zastavljalnico, ki je bila tedaj še v Prečni ulici, so obiskovali res najsiromašnejši in pa lahkomiselni ter tujci itd.(…)

Likvidacija zastavljalnice

Od ustanovitve do svetovne vojne je zastavljalnica torej nekako vegetirala. (…) Po l. 1915. se je zastavljalnica razmahnila hkrati z mizerijo, ki je v teh letih zavladala, in 1. 1919. je krila vso prejšnjo izgubo in izkazala dobiček 9.118,00 kron. Promet je narasel v tem letu za okoli 2 milijona kron in naslednje leto, ko je bil zavod v najlepšem razmahu, ga je mestna občina – likvidirala. Zakaj je tedaj mestna občina sklenila opustitev in likvidacijo zastavljalnice, je še danes nepojasnjeno. Likvidacija se je vršila od l. marca 1920. do 1. decembra 1920. Po končani likvidaciji se je pa že 3. decembra istega leta zopet odprla in začela redno poslovati. Edini uspeh tako nepremišljene likvidacije, ki je bila morda celo špekulacija, je bila izguba, ki jo izkazuje zastavljalnica ob zaključku 1. 1921. in ki znaša 13.876 kron. Že naslednje leto je imela zastavljalnica ogromen promet okoli 10 milijonov kron in čistega dobička 287.374 kron.

Letno okoli 36.000 strank

Promet strank je v zastavljalnici od leta do leta večji in zadnja leta je iskalo posojila v tem zavodu okoli 36 tisoč strank letno. Denarni promet ustanove je znašal pred vojno torej okoli 500 do 600 tisoč kron, po vojni pa od 6 do 7 milijonov Din. Preteklo leto je dosegel že nad 7 in pol milijona Din. Če pride v zastavljalnico povprečno 36 tisoč strank letno, pride na stranko okoli 200 Din posojila. V resnici je mnogo več posojil pod to vsoto. Največ posojil daje zastavljalnica v vsoti od 30 do 100 Din. Dnevno pride na stranke okoli 20.000 Din prometa.

Zapade okoli 6 odstotkov zastavnih listkov

Mestna zastavljalnica daje na dragocenosti in efekte posojila za dobo 6 mesecev. Dragocenosti, ki so jih stranke zastavile, pa se lahko podaljšajo s tem, da se doplačajo predpisane pristojbine za nadaljnjih 6 mesecev. Efekti, perilo, blago, kolesa, stroji itd. se morajo rešiti v 7 mesecih. Vsi zapadli predmeti se prodajajo na javni dražbi, ki se vrši mesečno v uradnih prostorih običajno prvi četrtek v mesecu za efekte, drugi pa za dragocenosti.

Dražbe mestne zastavljalnice so vse vedno dobro obiskane. Razen radovednežev je vedno dosti interesentov. Na dražbo pride okoli 100 zastavljenih predmetov, kar predstavlja kakih 6 odstotkov zastavljenih listkov. Med temi so stranke, ki so zastavne listke založile ali izgubile, največ pa takih siromašnih strank, ki zastavljenih predmetov ne morejo več rešiti, ker nimajo denarja. Zadnja leta se je povečalo število takih strank, ki zastavijo predmete in jih puste namenoma zapasti.

Finančni barometer

Zastavljalnico bi lahko imenovali nekak finančni barometer za vse sloje. Zastavljalnica najbolj verno registrira vse gospodarske in denarne krize. Številke njenega prometa dokazujejo, da v splošnem naše ljudstvo gospodarsko propada. Siromašnemu najnižjemu sloju se pridružuje nekdaj dobro situirani srednji, uradniški sloj. Pomanjkanje in beda teh se zrcali v mestni zastavljalnici. Koliko se jih je zateklo že v ta zavod, tudi takih, ki so spričo povojnih razmer postali v kratkem milijonarji in denar seveda ravno tako hitro zapravili. Predmeti, dragocenosti, ki so si jih nakupili v srečnih časih, so morali romati v skladišča zastavljalnice. Posebno otožno pa zapoje kak gramofon, ki ga uradnik navije, da ga preizkusi, ko se poslavlja od stranke. Zadnje čase se skladišče zastavljalnice namreč polni posebno z gramofoni vseh znamk.

Slovenski narod, 7. decembra 1929