Premierja Mira Cerarja na obisku v Združenih državah Amerike spremlja kar 19-članska gospodarska delegacija. Zanimivo je, da so med njimi tudi prvi mož Petrola Tomaž Berločnik ter predsednika uprave NLB Janko Medja in Gorenja Franjo Bobinac. O pomembnosti obiska v ZDA pa govori podatek, da predsednika vlade ni sprejel nihče od vidnih predstavnikov ameriške politične oblasti. In če smo se te dni spraševali, kakšen bo izkupiček uradnega potovanja v ZDA, je bil odgovor znan šele včeraj. Iz vladnega kabineta so sporočili, da se je premier Cerar v Bostonu sešel s predstavniki ameriške korporacije EMC, ki deluje na področju shranjevanja informacij. Naši vladni predstavniki so od EMC prejeli pismo o nameri, v katerem ameriški velikan izraža zanimanje za sodelovanje pri projektu državni računalniški oblak (DRO).
IT-jevci kritični do ameriškega sodelovanja
»Zares drzni in inovativni bi bili, če bi se odločili, da bomo uporabljali obstoječi računalniški oblak v Evropi. Tako bi znižali stroške in se osredotočili na storitve, ki tečejo nad oblakom. Velikani bi se stepli za takšen posel, tudi zaradi publicitete. Pa kaj, če bi se naši davki izračunavali na Irskem, saj bi lahko znanje vlagali v storitve nad oblakom, da bodo delujoče in prijazne,« je do ameriškega sodelovanja pri gradnji računalniškega oblaka kritičen Andraž Tori, soustanovitelj visokotehnološkega podjetja Zemanta. Hkrati opozarja, da bi bila lahko gradnja lastnega računalniškega oblaka v Sloveniji priložnost, v primeru, da je del dogovora, da na isti lokaciji ponudnik zgradi še svoj komercialni oblak. »V tem primeru bi marsikaj pridobili na področju infrastrukture, znanja in delovnih mest, prihranili pa bi tudi na račun večje učinkovitosti delovanja. Upam, da obisk v ZDA cilja na takšno rešitev,« dodaja Tori.
Ker se Cerarjeva vlada v ZDA srečuje z globalnimi IT-igralci, se postavlja tudi vprašanje, kakšen je pravzaprav namen obiska. Andraž Logar, direktor in lastnik podjetja 3fs, ki se ukvarja z raziskavami in razvojem spletnih in mobilnih aplikacij, je do slovenskega obiska v ZDA kritičen, češ da vlada očitno ne zna identificirati podjetij in posameznikov, ki lahko multinacionalkam veliko ponudijo. »To, da je Gorenje med njimi, se mi zdi problematično. Gorenje in podobna podjetja težko opredelimo kot digitalno prebojna in globlje povezana z IT-trendi,« poudarja Logar. Kljub temu meni, da se Cerarjeva vlada tovrstnih obiskov loteva veliko bolje kot prejšnje vlade, pa tudi veleposlaništva so v zadnjih letih pri gospodarskem delovanju bistveno napredovala. »Razlog za to je tudi v zamenjavi generacij na položajih, ki izvajajo operacije v vladi oziroma v vladnih službah,« meni Logar.
Dobra vlada dihaz gospodarstvom
Navzočnost predstavnikov gospodarstva ob obiskih vlade po svetu pa zagovarja podjetnik Dušan Olaj, sicer lastnik Duola. »To bi moralo biti pravilo in ne izjema. Naloga vlade ni, da bo pridobivala posel, lahko pa ga s svojo navzočnostjo pospeši. Zavedati se moramo, da je za dobro gospodarstvo potrebna tudi dobra vlada. Dobra vlada diha z gospodarstvom. Glede obiska vlade v ZDA in razmišljanja, da Slovenija tam nima kaj početi, sem prepričan, da je vsaj nekaj članov v delegaciji, ki imajo tam kaj ponuditi,« pravi Olaj. Za tiste, ki tega ne znajo ali vedo, bi bilo po njegovem mnenju bolje, da bi ostali doma in drugim omogočili pot v ZDA.
Politični analitik Matevž Tomšič meni, da je navezovanje in utrjevanje stikov po svetu, še posebej z najmočnejšimi globalnimi igralci, ena od pomembnih nalog vlade in njenega predsednika. »Zato takšni obiski sami po sebi niso problematični. Vprašanje je, kakšen je njihov učinek. Pogosto so namreč v pretežni meri »sami sebi namen« ali drugače povedano, služijo predvsem domači promociji vladajočih politikov,« pravi Tomšič. Da bi takšni obiski sploh lahko dali pozitivne rezultate, mora po njegovem mnenju vlada imeti razvojno vizijo. »Cerarjeva vlada takšne vizije žal nima,« zaključuje Tomšič.
Manja Pušnik
