V bližini kranjskogorskega jezera Jasna bi danes moralo stati 20 počitniških hiš, kar bi podjetje Ercel-inženiring iz Celja, ki jih je nameravalo graditi, zagotovo uvrščalo med uspešnejše slovenske gradbince, menijo v njegovem vodstvu. Nepremičnine v Kranjski Gori so šle pred osmimi leti, ko je podjetje poskušalo dobiti gradbeno dovoljenje, za med, zato bi novogradnje zlahka prodali in z njimi dobro zaslužili, je prepričan zastopnik podjetja Matjaž Odlazek. Da se to ni zgodilo, je kriva občina Kranjska Gora, je prepričan, zato jo podjetje toži za 9,3 milijona evrov odškodnine. Ker se včeraj na kranjskem sodišču stranki nista poravnali, se bo sojenje z zaslišanjem prič, ki propadli posel poznajo pobliže, začelo februarja.
Tožba proti nekdanjemu županu?
Čeprav kranjskogorski župan Janez Hrovat meni, da je tožba popolnoma neutemeljena, priznava, da bi, če bi jo občina izgubila, močno ogrozila njeno delovanje. »Zagotovo bi se vsaj za pet let ustavile vse investicije v občini,« je prepričan. »Toliko, kolikor je vredna tožba, znaša celoten letni proračun občine,« dodaja direktorica kranjskogorske občinske uprave Vesna Okršlar. »Če bo sodišče odločilo v prid tožniku, bomo morali sprožiti postopke tudi proti nekdanjemu vodstvu občine, ki jo je v času, na katerega se nanaša tožba, vodilo,« opozarjata oba.
Občino Kranjska Gora je v času domnevno spornega ravnanja v letih 2007 in 2008 vodil župan Jure Žerjav, ki o takratnih dogodkih ne želi podrobneje govoriti, ker se jih ne spominja. Odlazek, ki je zastopnik omenjenega podjetja šele od leta 2011, trdi, da občina za zemljišča, na katerih je podjetje želelo graditi, ni uredila vodne infrastrukture. Ta je bila za tolikšen projekt nezadostna, zato podjetje gradbenega dovoljenja ni dobilo. »To bi morala urediti občina,« je prepričan Odlazek, medtem ko direktorica občinske uprave meni nasprotno: »To je naloga investitorja oziroma lastnika zemljišč.« A tudi pri lastništvu zemljišč se je zataknilo – ena od zavrnitev gradbenega dovoljenja je namreč investitorju očitala prav to, da ni lastnik zemljišč, temveč so ta v lasti Raiffeisen Leasinga...
Neuspela prizadevanja
Napake občine je podjetje Ercel-inženiring želelo popraviti, pripoveduje Odlazek. »Oskrbo z vodo smo želeli urediti s cisternami, a tudi to ni bilo dovolj za pridobitev gradbenega dovoljenja.« Neuresničitev tega projekta, ki bi sodil med njihove večje, je bila po njegovih besedah za podjetje usodna. Podjetje načeloma še obstaja, a zaradi neizpeljanih poslov pred petimi leti v praksi ne deluje v takšni meri, kot bi po njegovem moralo.
Tožba je zelo zahtevna in kompleksna, je včeraj ocenila sodnica Marija Bakovnik in poudarila, da bo najprej »razčistila« njene temelje. S kranjskogorske strani lahko o zadevi največ povedo takratni župan Žerjav, Boštjan Pristavec in direktorica Komunale Kranjska Gora Henrika Zupan, ki so predlagani kot priče. Tožnik pa predlaga zaslišanja direktorja Ercela Matjaža Odlazka, takratnega direktorja Borisa Trstenjaka in tehničnega vodje projekta Borisa Senegačnika. Ti bi pričali o razlogih za neizvedbo projekta ter o dejstvih in okoliščinah ugotovitve, da gradnja ne bo mogoča. Cenilec Uroš Rigler, ki si je ogledal nepremičnine in jih ocenil, pa bi pojasnil, zakaj in v kolikšni višini se je njihova vrednost znižala, kar bi podkrepilo tožbene navedbe o višini škode. Dve odškodninski tožbi proti občini Kranjska Gora, ki ju je sodnica včeraj združila v eno, je sicer podjetje Ercel-inženiring vložilo že pred tremi leti.
