Tudi za trge v ZDA mislimo, da bodo v prihodnje obetavni, čeprav večina daje prednost evropskim delnicam. Analitiki so in še vedno bodo naklonjeni tehnologiji, farmaciji, stavi se tudi na nadaljnjo slabitev evra nasproti dolarju. Na trgu surovin bo verjetno več turbulence, dejstvo pa je, da so surovine trenutno na rekordno nizkih ravneh.
Mednarodne razmere
Nekateri podatki o krčenju gospodarske rasti Kitajske in ponovna recesija Japonske so pred nekaj meseci močno zamajali azijske trge, nekaj udarcev pa je zaradi tega prejel tudi surovinski trg. Za dokončno sliko bo treba počakati do konca leta. Vendar pa ostaja ključno vprašanje na borzah ali bo Ameriška centralna banka sredi decembra zvišala obrestno mero ali ne. Verjetnost za decembrski dvig je vse večja, za ameriško gospodarstvo pa menimo, da je dovolj močno, da bo preneslo višje stroške zadolževanja. Očitno na morebiten dvig obresti pozitivno gledajo tudi borzni trgovci, saj to pomeni, da gospodarstvo okreva. Večina že napoveduje, da bo konec leta tradicionalno prinesel predbožično rast delnic, so pa tudi analitiki, ki svarijo pred padcem zasebne potrošnje zaradi nedavnih terorističnih napadov in izrednih ukrepov nekaterih evropskih držav.
Dogodki, kakršni so bili v Parizu, in evropska begunska kriza vplivajo na razmere na finančnem trgu. Vse to namreč vplivajo na ljudi, se pravi na vlagatelje, v psihološkem smislu. Strah in panika ob dogodkih v Parizu in begunski krizi se na kapitalskih trgih ne pokažeta »realno«. Prvi dnevi trgovanja po napadih v Parizu so na borze prinesli rast indeksov, in to vse od azijskih do tistih z Wall Streeta; z izjemo pariške borze, kar je razumljivo. Če pogledamo nazaj, so bile reakcije na borzah po 11. septembru precej drugačne. Borza na Wall Streetu je bila zaprta skoraj teden dni, indeksi po svetu pa so takrat beležili hude padce. Tokrat takih odzivov ni, kot kaže, je vse v rokah centralnih bank. Tudi cena nafte je po nedavnih letalskih napadih na Islamsko državo višja. Nekaj posledic se na borznih trgih vedno čuti, vendar te nikoli niso tako grozovite kot tiste v resničnem življenju. V vsaki situaciji, brez izjeme, pa so poraženci in zmagovalci. Tudi na račun teh in vseh prihodnjih napadov bodo nekateri kovali dobičke. Vendar, kot radi rečejo čez lužo: Don't hate the player, hate the game.
Vpliv decembra
December je hkrati čas, namenjen zapravljanju, finančnih posledic tega pa se potrošniki zavedo šele po novem letu. Kaj svetovati takim in kakšno taktiko uporabiti? Bistvo je, da se stranke o finančnih posledicah zapravljanja in čezmernega trošenja dobro poučijo in da s tem nimajo več težav. Sicer pa obstaja veliko trikov in načinov, kako namensko varčevati in se ogniti luknji v denarnici, zato je nasvet strokovnjaka, ne glede na starost, socialni položaj, finančno stanje in druge okoliščine vedno dobrodošel. Med prazniki si vsak lahko privošči brezplačno finančno svetovanje, saj je to prvi korak k urejenim osebnim financam.
Težave, s katerimi so se soočale slovenske banke, so pri varčevalcih pustile kar nekaj dvomov. Kdaj hraniti denar na banki in kdaj ga vložiti drugam? Dolgoročno varčevanje v bankah se priporoča le redko komu. Zato, ker denar na banki, povedano po domače, umira. Zakaj bi še vedno delali za denar, če lahko denar dela za nas? Tista malenkost, ki jo lahko dobimo z depoziti, je res zanemarljiva. Na gibanje obrestnih mer depozitov so v zadnjih nekaj letih močno vplivali finančna kriza, oteženi pogoji poslovanja bank in porast kreditnih tveganj v gospodarstvu. Glede na drastično znižanje obrestnih mer se vse več ljudi obrača k donosnejšim možnostim varčevanja.
Tudi če smo zelo konservativni in skeptični do drugih oblik varčevanja, kot so recimo vzajemni skladi, se da poiskati pravšnjo obliko varčevanja, ki je še vedno dovolj varna in stabilna, a po drugi strani dobro oplemeniti naše prihranke. Slovenci imajo še vedno preveč denarja v depozitih. Raziskave izpred dveh let so pokazale, da je takih 40 odstotkov. Trenutni donosi na borzah in tudi v vzajemnih skladih so nadpovprečni, zato bi bilo smiselno vsaj del denarnih sredstev iz bančnega varčevanja preusmeriti v vzajemne sklade. Najboljši slovenski vzajemni sklad je v lanskem letu pridelal skoraj 75-odstotni donos, na banki bi v tem času naredili kakšen odstotek na depozit. Vsak, ki zna šteti, vidi, da primerjave ni.
Kako izbrati
Kako se odločiti za pravo vrsto naložbe, saj je ponudba na trgu zelo razvejena in obljublja marsikaj? Od česa je odvisno, ali bomo vlagali v nepremičnine, delnice, vzajemne sklade in podobno. Kakšna so splošna pravila za tveganje pri posamezni vrsti naložbe? Od ročnosti, tveganja, ciljev in izkušenj posameznika je odvisno, kakšen način varčevanja izbrati. Pomembno je, da nam pri izbiri pomaga usposobljen in licenciran osebni finančni svetovalec, ki pokriva večji nabor naložbenih produktov različnih finančnih družb. Finančni svetovalec se mora do posameznika in njegovih financ obnašati kot zdravnik, le brez čakalne dobe. Bistven je celosten pristop, zato je treba v procesu svetovanja obravnavati vso družino, in ne samo posameznika. Od vsakega posebej je odvisno, koliko je pripravljen tvegati, kdaj bo potreboval denar in koliko sploh lahko varčuje. Verjamem, da je edino osebni finančni svetovalec tisti, ki je kredibilen za tako pomoč.
Tisti, ki bi radi svoje osebne finance spravili v red, morajo nujno poiskati strokovno pomoč. To je prvi pogoj za urejene finance in celoten družinski proračun. Problem pa je, da se pri nas za finančne nasvete še vedno sprašuje sorodnike, prijatelje, znance, in ne tistih, ki so za to usposobljeni in imajo za to vsa potrebna dovoljenja. Kot če bi šli z zobobolom k urarju ... Opaža pa se, da se to zavedanje počasi spreminja. Tudi želja po strokovnem svetovanju se je okrepila. Včasih se je na bančnem okencu opravilo vse, zdaj se to prestavlja na takšne ponudnike, kot smo mi. Prav je, da se vsak seznani s ponudbo, jo preveri in se na podlagi teh informacij odloči. V Sloveniji je le nekaj ponudnikov finančnega svetovanja, razlike pa so le v tem, da imajo nekateri za seboj več prehojene poti in več izkušenj.
