Nepravilnosti v ljubljanskem programu otroške srčne kirurgije bodo, kot kaže, doživele kazenski epilog. Ljubljanski kriminalisti so v teh dneh spisali kazensko ovadbo, ki po naših neuradnih informacijah bremeni nekdanjega ljubljanskega kirurga Roberta Blumauerja. Do nekaterih njegovih ravnanj se je pred meseci negativno opredelila tudi mednarodna nadzorna komisija, ki jo je imenovala zdravniška zbornica. Domnevno malomarno zdravljenje naj bi prispevalo k smrti štirih otrok, preiskava pa se še nadaljuje.
»Kriminalisti Policijske uprave Ljubljana so konec novembra na pristojno državno tožilstvo v Ljubljani podali kazensko ovadbo zoper eno fizično osebo zaradi suma storitve štirih kaznivih dejanj malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti,« so nam včeraj potrdili na ljubljanski policijski upravi, kjer zaradi varovanja zasebnosti niso mogli razkriti, kdo je glavni osumljenec. Toda po naših informacijah naj bi se v kazenski ovadbi, ki je romala na tožilstvo, znašel prav Blumauer, medtem ko njegov mentor David Mishaly menda ni osumljenec v ovadbi.
Po naših informacijah se štiri kazniva dejanja nanašajo na smrt štirih otrok, do katerih se je komisija najnatančneje opredelila. Komisija je ocenila, da so med zdravljenjem nastale pomanjkljivosti, kriminalisti pa so v Blumauerjevih dejanjih prepoznali tudi znake kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja. V primerih, ki se končajo s smrtnim izidom, je za to določena kazen od enega do osmih let zapora.
Blumauerjev odvetnik Andrej Pitako nam je včeraj dejal, da z morebitno ovadbo in njeno vsebino ni seznanjen, pojasnil pa nam je, da je že poročilo nadzorne komisije pomanjkljivo. Po njegovih besedah je med drugim sporno, da 80 odstotkov zatrjevanj v poročilu temelji na osebnem arhivu dveh zdravnikov, ki strogo zaupnih osebnih podatkov o pacientih niti ne bi smela zbirati, prav tako pa poročilo breme prelaga na kirurga in zanemari vloge pediatrov, intenzivistov, kardiologov in drugih.
Kriminalistična preiskava se še nadaljuje. Po naših informacijah policisti preverjajo tudi okoliščine smrti drugih otrok, hkrati pa preiskujejo tudi poslovni in administrativni del ureditve otroške srčne kirurgije, ki je že dlje časa tarča očitkov.
Problem ni le posameznik
V programu, ki je slonel na prihodih izraelskega kirurga Davida Mishalyja, so bili otroci in mladi s prirojenimi srčnimi napakami glede na ugotovitve nadzornikov po nepotrebnem ogroženi. Štirje, pri katerih so poteze vseh akterjev posebej preučili, bi imeli glede na rezultate zdravniškega nadzora ob bolje zastavljeni organizaciji dela in boljših odločitvah vpletenih večje možnosti preživetja. To so po naših podatkih tudi tisti primeri, za katere je ovaden nekdanji kirurg Robert Blumauer.
V enem od teh primerov je bil Mishaly kot glavni kirurg že na letalu, medtem ko je bil bolnik, ki je hudo krvavel, še vedno na operacijski mizi. A kot kažejo sklepi nadzora posebne komisije, vseeno ni šlo le za dejanja enega človeka, pač pa, kot piše v poročilu, za resno odsotnost infrastrukture, protokolov in operacijskih zapisnikov. Prav tako so ugotovili, da ni bilo nobenega sodelovanja med enotama za intenzivno terapijo, da je šlo za napačno odločanje in za popolnoma neodgovorno ravnanje glavnega kirurga.
V drugem primeru so imeli strokovnjaki, ki so sodelovali pri dojenčkovem zdravljenju, različna mnenja, kaj bi bilo zanj najbolje, a jih niso uskladili. Opravljen je bil začasni poseg. »Ni jasno, kaj se je zgodilo v času smrti. Na voljo ni nobenih rezultatov ehokardiograma,« so zapisali nadzorniki. Poleg nezadostnega poročanja o zadnjih dneh življenja tega otroka so ugotovili, da v ljubljanskem UKC niso uredili spremljanja pacientov, ko se po operaciji vrnejo v domače okolje.
V tretjem primeru so za otrokovo operacijo izbrali prevelik »šant« (spoj), kljub zahtevam kardiologov in zdravnikov intenzivne terapije pa niso opravili ponovne operacije za njegovo zamenjavo. Nadzorniki so ravnanje Blumauerja in Mishalyja označili za neodgovorno. Enaka je bila oznaka pri četrtem neuspešnem zdravljenju, ki so ga vzeli pod drobnogled. Poleg napačnega odločanja kirurgov pa so v tem primeru ugotovili tudi pomanjkljivosti pri osebju otroške kardiologije in enote za intenzivno terapijo otrok, ki bolnika niso poslali v drug center.
Smrtim se ni mogoče izogniti
Koliko otrokom se je možnost preživetja zmanjšala v celotnem obdobju »starega« programa, torej med letoma 2007 in 2013, niso mogli z gotovostjo ugotoviti. Med drugim tudi zaradi pomanjkljive dokumentacije. V stroki sicer velja, da se kljub velikemu napredku medicine, ki je tem otrokom sploh prinesel možnost preživetja, smrtim pri posebno zahtevnih operacijah prirojenih srčnih napak še vedno ne da izogniti. Cilj je, da jo bolnišnice karseda znižajo, v ljubljanskem UKC pa so se po prekinitvi sodelovanja z Mishalyjem povezali z več tujimi kirurgi. 2,3-odstotna smrtnost v sedanjem programu je primerljiva z drugimi evropskimi centri, je ob oktobrski razpravi o prihodnosti teh operacij v Sloveniji spomnil njegov sedanji vodja prof. dr. Tomislav Klokočovnik. Nedavna ponovna ocena sedanjega programa je potrdila, da se je v zadnjem času marsikaj izboljšalo, »zapolniti« pa bo treba obdobja, ko so še brez kirurga. Znova pa so bili slabo ocenjeni odnosi med nekaterimi strokami in posamezniki.
Nina Knavs, Peter Lovšin
