Verjetno ste že slišali znameniti rek, ki ga pripisujejo svetovno znanemu matematiku in fiziku Albertu Einsteinu: »Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi ...« Najpomembnejše poslanstvo čebeljega rodu je prav opraševanje različnih rastlin in čebele so med ostalimi opraševalci rastlin najpomembnejše.
Pridelava kakovostnega in varnega medu
Čebele pa proizvajajo tudi čebelje pridelke in med njimi je najbolj razširjen in poznan ravno med. Naravne danosti v Sloveniji ob optimalnih letinah čebelarjem omogočajo pridelavo izvrstnega medu. Z upoštevanjem dobre čebelarske prakse poskrbijo, da je pridelan med kakovosten in varen. Ker je kakovost izjemno pomembna, se slovenski čebelarji vključujejo v sisteme višje kakovosti in svojim kupcem ponujajo med, ki se od preostalega v Sloveniji pridelanega medu razlikuje po tem, da ustreza strožjim merilom kakovosti, kot so navedeni v državnem pravilniku o medu.
Z zaščiteno geografsko označbo
Takšna kakovostna shema je brez dvoma Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Pod to oznako najdete akacijev, cvetlični, lipov, smrekov, gozdni, hojev in kostanjev med. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo prepoznate po unikatni zaščitni prelepki, ki je nameščena čez pokrov kozarca in na kateri je jasno označeno da gre za slovenski med, na njej pa je tudi evropski simbol zaščitene geografske označbe ter serijska številka, ki omogoča sledljivost vsakega kozarca medu.
Tako označen med je podvržen dodatni kontroli kakovosti, zagotovljena je sledljivost tako rekoč »od cveta do kozarca«, znan pa je tudi njegov izvor oziroma poreklo, saj mora biti pridelan izključno na območju Republike Slovenije. V Sloveniji pa poznamo in pridelujemo tudi kraški med in kočevski gozdni med, ki nosita zaščito geografskega porekla. Nekateri čebelarji se vključujejo tudi v ekološko kakovostno shemo.
Široko uporabno in edinstveno živilo
Slovenski med je edinstveno živilo, ki je široko uporabno v različne namene, tako v kulinariki in kozmetiki kot ljudski medicini. Obstaja nešteto receptov, kako ga uporabljati v vsakdanjem življenju. Naj v teh prihajajočih zimskih dneh na vaši mizi najde svoje mesto tudi med. Poiščite ga pri lokalnih čebelarjih in poskusite pestrost okusov slovenskega medu.
Ali ste vedeli?
Se vam je že zgodilo, da vam je med kristaliziral v kozarcu? Kristalizacija medu je popolnoma naraven pojav in če kristalizira, ste lahko prepričani, da ste kupili naravni med. Kristalizacija medu je odvisna od razmerja sladkorjev v medu; pri nekaterih vrstah medu se zgodi zelo hitro, medtem ko pri drugih nekoliko počasneje. Da med postane ponovno tekoč, ga postavite v vodno kopel na temperaturo do 40 stopinj Celzija
Nataša Lilek, ČZS
