Poleg načrtovane zožene štiripasovnice med ljubljanskim Rudnikom in Škofljico, ki ji nasprotujejo tako krajani kot večji del stroke – trenutno poteka postopek izbire izvajalca del za prvo fazo širitve do Lavrice – naj bi k zmanjšanju prometnih zamaškov na Škofljici prispevala tudi vnovična vzpostavitev železniškega potniškega prometa do Kočevja. Na Direkciji RS za infrastrukturo pravijo, da kočevsko progo pospešeno obnavljajo, redni potniški promet na relaciji Ljubljana–Kočevje pa naj bi zaživel najkasneje leta 2018.
Obnova bo stala 100 milijonov evrov
Kočevje je bilo z železnico povezano že pred 122 leti, celo leto dni pred Novim mestom. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je potniški promet zaradi obnove regionalne ceste naglo upadel, leta 1970 pa je bil dokončno ukinjen. Paradoksalno je, da obnova železniške proge, ki se je začela leta 2008, traja bistveno dlje kot sama gradnja, ki so jo zaključili v dobrem letu. Do leta 2011 je država obnovila traso do Ortneka – torej do skladišča državnih blagovnih rezerv, leta 2013 pa se je v okviru nezaključene druge faze progo potegnilo še do Ribnice. Država je za obnovo dosedanjih 36 kilometrov proge porabila približno 60 milijonov evrov, za zadnji del proge do Kočevja pa naj bi namenila še 40 milijonov. Odseka naj bi se lotili prihodnje leto.
Tako vsaj pravijo na direkciji za infrastrukturo, kjer so povedali, da je denar v proračunu za naslednje dve leti zagotovljen. »Za dokončanje del v okviru druge faze projekta je treba obnoviti progo v dolžini slabih 13 kilometrov, vključno z obnovo postaje Kočevje. Na ureditev čaka še postajališče Stara cerkev, zgraditi pa moramo tudi perone s podhodom na postaji Dobrepolje in urediti nakladalne klančine v Dobrepolju, Ribnici in Kočevju,« so pojasnili na direkciji za infrastrukturo. Pohvalili so se še, da so vzdolž celotne trase proge Grosuplje–Kočevje že uredili veliko povezovalnih cest, hkrati ukinili 31 nivojskih prehodov, medtem ko so pet nivojskih prehodov na novo zavarovali z zapornicami.
Župan Prebilič verjame v potencial železnice
Zaključku druge faze bo sledila še tretja, ki jo bodo izvajali v naslednjih dveh letih in v kateri bodo zamenjali ter posodobili signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave na celotnem odseku. S tem bo vse nared za uvedbo rednega potniškega prometa do Kočevja. Župan občine Kočevje Vladimir Prebilič verjame, da bo železnica veliko doprinesla tako gospodarstvenikom kot tudi dnevnim migrantom iz njihove regije. »Izračunali smo, da bodo naši podjetniki s tem, ko bodo tovor prestavili s ceste na železnico, privarčevali okrog 20 odstotkov pri stroških transporta. Bistveno lažje in bolj udobno bo v Ljubljano potovalo tudi okrog 3200 dnevnih migrantov. Po sedanjih ocenah bo vlak iz Kočevja do glavne železniške postaje v Ljubljani potreboval vsega 72 minut, kar je zelo atraktivno glede na čas, ki ga na tej relaciji trenutno porabimo za vožnjo z avtomobilom. Konec koncev pa se bo tudi za tiste, ki bodo vztrajali na cesti, sprostil prometni zamašek na Škofljici,« je prepričan Prebilič. Železnica po njegovem mnenju zagotovila tudi večjo varnost, saj regionalna cesta G2-106, znana tudi kot cesta smrti, vsako leto terja kar nekaj življenj.
Na vprašanje, kako je lahko tako prepričan, da bodo dnevni migranti prepoznali vse naštete prednosti železnice, je Prebilič podal zanimivo ugotovitev: »Dve tretjini naših ljudi, ki dnevno migrirajo v Ljubljano, je zaposlenih v javni upravi. Danes so njihovi potni stroški vezani na avtobusno vozovnico, potem pa bodo na vozovnico za vlak, ki bo bistveno cenejša. Kdor bo vztrajal pri avtomobilu, bo dvakrat premislil, ali se mu to še splača.«
