Toda kaže, po prvih izjavah na vrhu EU-Turčija v Bruslju, da je Unija pripravljena za ceno zajezitve begunskega pritiska Erdoganovemu režimu podariti še veliko več kot le denar, in to v obliki skrajšanega postopka včlanjevanja vanjo. »Dogovorili smo se, da je treba proces pridruževanja pri Turčiji pospešiti,« je na tiskovni konferenci povedal predsednik evropskega sveta Donald Tusk in napovedal odprtje novega poglavja v pristopnih pogajanjih že sredi decembra – gospodarske in denarne zadeve – ter pospešeno vizumsko liberalizacijo do oktobra 2016.
S tem, da se hitreje uredijo medsebojna gospodarska in denarna razmerja in tudi vizumska politika, nimam težav, poraja pa se mi vprašanje, ali bomo hitreje, kar praviloma pomeni, na bolj površen in lahkoten način oziroma s popustom, odpirali in zapirali s Turčijo pogajanja tudi pri poglavjih, ki zadevajo človekove in manjšinske pravice, avtonomijo sodstva, svobodo medijev in obče državljanske svoboščine, spoštovanje političnih, verskih, kulturnih razlik ter politike sožitja, dobrega sosedstva in odprtih meja? Ups… pozabil sem na bodečo žico, ki se udomačuje že domala povsod.
So moje skrbi odveč, dr. Cerar? Bomo res Erdoganu, ki preganja in pobija Kurde, jim ne dovoljuje države niti zunaj turških meja, davi notranjo politično opozicijo, omejuje medije in kaznuje novinarje ter z neverjetno lahkotnostjo sestreli tuje letalo, ki da se približuje zračnemu prostoru njegove države, in poskrbi za najhujši tovrstni incident na relaciji Nato-Rusija v zadnjih 50 letih ter za razumljiv strah, ali nam ne preti morda že nova svetovna vojna, dovolili, da se nam pridruži z gratis ali zelo diskontno vstopnico? Samo zato, da bo begunski val na naših mejnih prehodih nekoliko popustil? Če je tako, odidimo iz te druščine, da se vsaj otresemo skupne odgovornosti in krivde za propad sanj o boljšem svetu.
Pa glede zračnega incidenta na sirsko-turški meji, spoštovani predsednik vlade, je imel naš veleposlanik pri Natu, g. Jelko Kacin, mandat, da brez pomisleka solidarizira s Turčijo?
Nekaj njegovih kolegov in kolegic si je upalo vsaj podvomiti – kolikor je bilo dano prebrati – o smiselnosti tako radikalnega odziva Erdoganovega letalstva. Čemu Slovenija ne? Bilo bi lepo, če bi slovenska javnost izvedela za formalno stališče vlade, ki ji predsedujete.
Pa še na kako vprašanje ste dolžni odgovore, spoštovani premier.
Slišal sem vas po radiu, da boste z veseljem začeli odstranjevati bodečo ograjo vzdolž meje s Hrvaško v trenutku, ko begunskega pritiska ne bo več. A res? To pomeni, da bo treba čakati in čakati še nekaj dolgih let, če ne kar večno. V Turčiji čaka na vstop v Evropo še več kot dva milijona samo Sircev in Iračanov. Pa je tu še na tisoče ekonomskih migrantov, ki jim bo treba tako ali drugače, prej ali slej, zavoljo, ne nazadnje, načel in pravil OZN, odpreti vrata. Morda bo kaka pavza v času zime, morda bo za polovico te populacije s tremi milijardami evrov poskrbela Turčija sama, a prihod teh ljudi se bo nadaljeval. Govorimo že o nadaljnjih, obsežnejših podnebnih migracijah, zlasti če svetovni vrh, ki se je začel v Parizu in je posvečen prav podnebnim spremembam, ne bo korenito določil obveznosti in sankcij v zvezi s toplogrednimi izpusti.
Bomo torej kar naprej vztrajali pri bodeči žici, ob vseh opozorilih in negodovanjih ob tej ograji živečih ljudi, kmetov, lovcev, gozdarjev, animalistov, turističnih operatorjev, intelektualne srenje in drugih? In to potem, ko je bil s Hrvaško in ostalimi državami na tako imenovani balkanski poti dosežen dogovor o sodelovanju in koordinaciji pri spremljanju in vodenju migrantskega toka? Saj ni bilo opaziti, da bi skupine pribežnikov zašle z določenih poti in da bi zavoljo tega potrebovali kilometre in kilometre žičnate ograje. Totalno zgrešen, nepotreben in škodljiv investicijski strošek, tudi če odmislimo njegovo simboliko!
Res je, kar je dal razumeti Boris A. Novak. Ne le Slovenije, ampak tudi vaš mandat, dr. Cerar, si bodo zanamci zapomnili po bodeči žici, kar vam zagotovo ni v čast!
Aurelio Juri, Koper
