Če ste za vse to že poskrbeli, odlično, če pa še niste, pohitite. Danes si na kratko oglejmo kotle na trdo kurivo, plinske kotle ter varnostne sisteme.

Peči na drva

Starejši kotli na trda kuriva so praviloma predimenzionirani, zato je zgorevanje v njih nepopolno, na stene kurišča in v dimniku pa se nalagajo debele katranske obloge in saje. Vsak milimeter debeline teh oblog prinaša približno 6-odstotno izgubo, zato jih je treba odstraniti mehansko, najbolje s kovinsko krtačo. To je delo za dimnikarja, lahko pa med ogrevalno sezono tudi sami večkrat očistite kurišče. Kadar mehansko čiščenje ne zadošča, je treba opraviti še kemično čiščenje. V prodaji so kemična sredstva, predvsem v obliki tekočin, ki jih razpršimo po kurišču, nato po zakurimo v kotlu. Tekočina nastale obloge topi in jim znižuje točko zgorevanja pod 400 stopinj Celzija, tako da zgorijo.

Če vas dimnikar po koncu kurilne sezone še ni obiskal, ga torej takoj pokličite. Poleg čiščenja naj preveri tudi tesnost vrat ter nastavitev regulatorja vleka, dimne lopute in varnostne naprave. Kotli na trdo kurivo niso stvar preteklosti; tu so kotli na pelete (lesene brikete), sekance in predvsem sodobni sofisticirani kotli na drva, ki pa še vedno potrebujejo redno vzdrževanje in čiščenje.

Plinske peči

O plinskih pečeh smo v tej prilogi že veliko pisali, a naj ponovno opozorimo na nevarnost predvsem atmosferskih peči, se pravi tistih, ki črpajo zrak iz prostora. Teh je sicer v naših stanovanjih vse manj, vendar še vedno veliko. Pred začetkom sezone kurjenja očistite rešetke dotoka zraka v prostor. Ne smete jih založiti ali kakorkoli drugače zapreti. Še posebno pozorni bodite na dotok zraka ob morebitni zamenjavi starih oken z novimi, saj tedaj zaradi večje tesnosti lahko nastopijo težave zaradi pomanjkanja zraka v prostoru. To vodi do slabšega zgorevanja in pojava ogljikovega monoksida, ki je smrtno nevaren plin. Ob menjavi oken je zato nujen obisk serviserja peči, ki naj preveri zgorevanje in dotok zraka.

Ob menjavi stekel in tudi sicer priporočamo zamenjavo stare peči z novo na prisilni vlek, praviloma kondenzacijsko. Če imate v prostoru kakršno koli peč na drva, ki nima urejenega neodvisnega dotoka zraka iz zunanjosti, morate nujno urediti tudi to, saj je tako ogrevanje smrtno nevarno.

Varnostne naprave

Poleg vzdrževanja kotla, gorilnika in dimnika je treba v kotlovnici vzdrževati tudi druge elemente napeljave. Preveriti moramo merilne instrumente (manometre in termometre) ter jih, če so okvarjeni, zamenjati. Enkrat letno je treba preskusiti tudi varnostni ventil, ki se lahko med ogrevalno sezono zapeče.

Raztezna posoda je varnostni element, ki prevzema raztezke ogrevalne vode zaradi povišane temperature in tlaka v sistemu. Pri manjših sistemih je razširjena uporaba zaprte raztezne posode, ki je povezana s povratkom ogrevalne vode. Raztezna posoda je tovarniško napolnjena s plinom pod pritiskom, ki je označen na vidnem mestu. Sčasoma se elastična membrana v posodi stara in začne prepuščati vodo iz sistema. Če v času mirovanja in med obratovanjem kotla tlak v sistemu izrazito niha, je to znak, da je raztezna posoda v okvari. Z rahlim pritiskom na ventil na plinskem delu posode lahko preverimo, ali je membrana popustila – če iz ventila priteče voda, je to znak, da jo je treba zamenjati. Če je pritisk v raztezni posodi nižji od statičnega tlaka v sistemu, lahko tlak v posodi povečamo tako, da jo napolnimo z zračno tlačilko (ventil na raztezni posodi je podoben ventilu na avtomobilski gumi ali ventilčku na kolesu).

Merilnik ogljikovega monoksida je vsekakor dobrodošla naprava v kurilnici in tudi vsakem notranjem prostoru, v kateri je peč na drva, vendar pa to ni aktivna varnostna naprava, predvsem pa ne nadomestilo za pravilno nameščene in s svežim zrakom oskrbovane peči.

Andrej Kek