Prvi pregledi, s tem pa diagnoza in pravočasno zdravljenje, bodo bolnikom v prihodnje vendarle dostopnejši. Tik pred koncem leta so na ministrstvu za zdravje in zdravstveni blagajni dosegli dogovor, po katerem bodo bolnišnicam in koncesionarjem plačevali dodatno petino teh pregledov oziroma prvih obiskov.
Dodatni milijoni so na voljo
Po trenutnih ocenah bi lahko velik del zastojev odpravili v prihajajočem letu. Za skrajševanje čakanja na prve preglede bo za zdaj na voljo največ osem dodatnih milijonov.
Na ministrstvu za zdravje so potrdili, da bodo spremembe vključili v dokumente, ki urejajo financiranje zdravstva. »To pomeni več pregledov kolka, kolena, pregledov s CT in magnetno resonanco,« našteva vršilec dolžnosti generalnega direktorja ZZZS Samo Fakin. A po njegovih besedah ni nujno, da bodo v vseh primerih res opravili za petino več pregledov, kot jih je prvotno predvideval plačani program. Če jih bodo v neki bolnišnici na primer opravili le za desetino več, jih bodo plačali le toliko. Ponekod namreč ni težava le v pomanjkanju plačanih pregledov, ampak tudi v drugih okoliščinah, na primer pomanjkanju specialistov.
So zaostritve res nujne?
Pogajanja, ki so pripeljala do dodatnega denarja za krajšanje čakalnih dob, je sprožil nedavni delodajalski »upor« v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Člani skupščine iz vrst delodajalcev so sredi novembra zavrnili rebalans proračuna, ki ni predvideval dodatnega denarja za ta namen, je bil pa zato usklajen z vlado. Spor se je začel v začetku letošnjega leta. Na zdravstveni blagajni so želeli takrat s 16 še nerazdeljenimi milijoni evrov plačati dodatne preglede in operacije, vlada pa je tak predlog zavrnila. Sklenila je, da bo dodaten denar, ki se v blagajno steka zaradi okrevanja gospodarstva in s tem višjih prispevkov, porabljen za dvig priznanih cen zdravstvenih storitev za 2,12 odstotka. Bolnišnice so tako dodaten denar dobile, izboljšale poslovanje in se rešile dela dolgov, ne da bi morale na ta račun zdraviti več bolnikov. Poteza delodajalcev, s katero so zavrnili ta način deljenja denarja, je sicer veljala za tvegano, saj bi lahko otežila financiranje zdravstva v letošnjem in prihodnjem letu. Vseeno pa je na koncu obrodila sadove. Osem milijonov evrov za krajšanje čakalnih dob je kompromis med vladnimi zahtevami in prvotnimi predlogi zdravstvene blagajne.
Predsednik skupščine ZZZS, Jože Smole iz Združenja delodajalcev Slovenije, je kompromisa vesel, a se sprašuje, ali so za poteze v dobro bolnikov res nujne zaostritve. Če bi dogovor o dodatnih pregledih dosegli že prej, bi se lahko začele čakalne dobe že skrajševati, tako pa so se letos še podaljševale: »Več kot 111.000 čakajočih na prve preglede ni nič krivih, da imamo v Sloveniji organizacijo zdravstva, kakršna je. Tudi za delodajalce, ki jih predstavljam, pa čakalne dobe prinašajo dodatne stroške. Ljudje so zaradi čakanja na diagnozo in zdravljenje pogosteje na bolniški.« Smoleta tako čudi, da so se v skupščini ZZZS, kjer so na primer tudi predstavniki sindikatov in upokojencev, na koncu leta za usmerjanje denarja v krajšanje čakalnih dob dosledno zavzemali le delodajalci.
