Težki so očitki zoper vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), nanizani v izjavi za javnost, pod katero se je na včerajšnjem zboru delavcev podpisalo 183 od skupno 270 zaposlenih v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM). Pozivajo ministrstvo za infrastrukturo, vodstvo Slovenskega državnega holdinga (SDH) in vlado, da naj izvedejo take ukrepe, ki bodo zagotovili celovitost in pravno samostojnost družbe s sedežem v Mariboru. Če bodo njihove zahteve preslišali, napovedujejo sindikalni boj pod okriljem sindikata delavcev energetike.
»Z ogorčenjem nemočno opazujemo, kako postajamo talci popolnoma zgrešene politike našega lastnika HSE,« pojasnjuje predsednik sveta delavcev DEM Vlado Šega, ki uvodoma poudarja, da so kljub izvedbi zbora zmogli zagotoviti varno in zanesljivo delovanje verige elektrarn na reki Dravi.
Dravske elektrarne Maribor so podjetje z največjim investicijskim potencialom v energetiki v regiji. Podjetje ima že več let pripravljene naložbene projekte na reki Muri in Dravi, ki pa jih lastnik ne podpira več in so zato do nadaljnjega zamrznjeni. »Vsaka politična in organizacijska opcija prepoznava DEM le kot vir financiranja oziroma izčrpavanja in ne kot nosilca razvoja,« je razočaran Šega.
V treh letih 80 zaposlenih manj
Po besedah predsednika sveta delavcev zaposlene skrbi tudi napovedano krčenje kadra. Do leta 2018 naj bi se namreč stroški dela zmanjšali za kar 31 odstotkov. »Če upoštevamo, da bi se lahko do tedaj upokojilo približno 40 ljudi, bi morali odpustiti še najmanj dodatnih 40 zaposlenih,« je izračunal. »Vendar zaposlene bolj kot obstoj njihovih delovnih mest skrbi dolgoročni obstoj družbe, saj ta vse bolj izgublja pravno-poslovno samostojnost. Nasprotujemo temu, da bi Dravske elektrarne Maribor postale zgolj proizvodni obrat HSE.«
Veriga elektrarn, ki zapolnjuje več kot četrtino slovenskih potreb po električni energiji, po prepričanju zaposlenih postaja peskovnik za upravljalske eksperimente. Med te spadajo tudi zahteve lastnika po prenosu vseh podpornih funkcij na HSE. Te zahteve po prepričanju Šege ne temeljijo na kakršnih koli strokovnih analizah ali izračunih finančnih učinkov. »Nasprotno! Dokazano je, da bistveno večje finančne učinke prinašata decentralizacija podpornih funkcij in doseganje sinergij na podlagi 'najboljših praks',« je poudaril.
