Odmevni primeri, ki so padli na sodišču; dolgotrajni postopki odločanja pri večjih prodajah; brezpogojna zelena luč Agrokorjevemu prevzemu Mercatorja; postopek komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi domnevne uporabe službenega vozila v zasebne namene; sum navzkrižja interesov v razmerju do odvetniške pisarne, ki je zastopala več podjetij v postopkih pred regulatorjem trga… To je zapuščina Andreja Kraška, ki se je včeraj po skoraj treh letih odločil zapustiti položaj direktorja Agencije za varstvo konkurence (AVK).
Krašek je bil na čelo AVK imenovan decembra 2012. Na ta položaj ga je predlagal takratni minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, tedaj še predsednik SLS. Že ob prihodu na funkcijo se je Kraška, pred tem širši javnosti neznanega odvetnika in stečajnega upravitelja, povezovalo s strankami desnega političnega pola. Do leta 2008 je bil tako podpredsednik občinske volilne komisije v Laškem, ki mu je takrat županoval Franc Zdolšek (SLS). Pozneje, ko se je preselil v Grosuplje, je prevzel vodenje enake komisije v občini, ki jo že vrsto let vodi Peter Verlič (SDS). Ob njegovem imenovanju morda ni bilo nepomembno niti dejstvo, da Krašek izvorno prihaja iz Laškega. Tamkajšnja pivovarna je namreč tik pred tem skupaj z bankami začela nov krog zbiranja nezavezujočih ponudb za večinski paket delnic Mercatorja, pri čemer ji je prodajo leta 2011 preprečil prav AVK.
Od Agrokorja do fotografij
In res je agencija pod Kraškom novembra 2013 Agrokorju izdala soglasje za prevzem Mercatorja, pri katerem – v nasprotju z recimo Heinekenovim prevzemom Laškega – ni zahtevala nobenih dodatnih ukrepov, saj da gre za koncentracijo, ki ne bo povzročila bistvenega zmanjšanja učinkovite konkurence. Že takrat je znotraj vrha AVK prišlo do različnih mnenj, saj naj bi brezpogojni odločbi nasprotoval član sveta AVK Aleš Kuhar. Senco na presojo agencije sta naknadno vrgli še dve dejstvi. Prvič, da je AVK za presojo daleč najobsežnejšega primera porabil štiri mesece, torej toliko kot pri nekaterih drugih, precej manj zahtevnih postopkih (Podravka-Žito, Don Don-Pekarna Grosuplje). Precej drugače je sicer AVK ravnal v nekaterih postopkih, ki jih je z zahtevami za dodatna pojasnila časovno precej podaljševal in jih po tem, ko smo o tem konec avgusta poročali v Dnevniku, serijsko zaključil v poznejših dneh. In drugič, da je za Agrokor pri naskoku na Mercator delala tudi Odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, s katero je povezan najnovejši sum navzkrižja interesov pri Krašku. V javnosti so se namreč pojavile fotografije, ki prvega moža AVK prikazujejo v intimnih položajih z odvetnico Matejo Čuk, zaposleno v tej pisarni.
Čeprav je omenjena odvetniška pisarna zastopala stranke v več postopkih koncentracij, ki jih je presojal AVK, med drugim tudi Gen-I-Elektro Energija in Agrokor-Adriatica.net, se Krašek iz njih ni izločal. Ravno nasprotno, objavo fotografij je zavil v celofan očitkov »nenehnih pritiskov, ki jih je bil deležen skupaj s sodelavci«.
Vsi sodni porazi AVK
Toda pritiski, o katerih govori Krašek, so tudi dober način za sprevračanje pozornosti od dejstva, da je AVK v zadnjih dveh letih doživel več odmevnih sodnih porazov. Že lani je zaradi nerazumljivega izreka padla odločba o kartelnem dogovarjanju na trgu linijskih prevozov potnikov. Postopek o pet milijonov evrov visoki globi, ki jo je AVK izrekel Pro Plusu, je tako okrajno sodišče ustavilo, češ da je izrek odločbe nerazumljiv. Po oceni sodišča podjetje in njegove odgovorne osebe niso kršili predpisov o varstvu konkurence. Junija letos je upravno sodišče odpravilo odločbo AVK v zadevi Geoplin. To je med drugim utemeljilo tudi z obrazložitvijo, da bi morala agencija pri dokazovanju, da je Geoplin zlorabljal prevladujoč položaj, s pomočjo ekonomske analize jasneje opredeliti upoštevni trg in preveriti normativni okvir na področju zanesljivosti dobave zemeljskega plina. Avgusta pa je vrhovno sodišče ugodilo reviziji Telekoma Slovenije zoper sodbo upravnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločbe AVK v zadevi ISDN-ADSL. Zadeva se tako vrača v ponovno sojenje.
Prav odločitev upravnega sodišča v tej zadevi so v AVK v začetku leta navajali kot enega od argumentov, da trditve o serijskem padanju odločb agencije na sodiščih ne držijo. Zadnja v vrsti padlih domin je domnevno kartelno dogovarjanje med DZS, Mladinsko knjigo trgovino in Extra Luxom pri prodaji pisarniških potrebščin javni upravi. Upravno sodišče je namreč odločbo AVK v zadevi, ki je s položaja lani odnesla ministra za gospodarstvo Jožefa Petroviča, pred kratkim razveljavilo.
