Več kot desetletje je stara ideja o ustanovitvi univerze v Novem mestu, pa še vedno zgolj visi v zraku. Poleg dejstva, da država zanjo ne da denarja, velik del krivde zagotovo nosijo sami Novomeščani, ki so razdeljeni. Ena stran želi javno univerzo, druga stremi k zasebni, češ država je že povedala, da denarja ni. Konsenza torej ni niti znotraj domačih logov.
Prva in edina javna fakulteta na Dolenjskem, ustanovljena leta 2008, in tudi prva javna fakulteta zunaj katere od slovenskih univerz, je fakulteta za informacijske študije. Skupaj z javnim zavodom Univerzitetno raziskovalno središče (URS) kot nosilcem razvoja javne univerze ter še dvema fakultetama in eno visoko šolo, ki jih je soustanovila občina, je tvorila Konzorcij UNM. Sredi lanskega leta, v času bivšega župana Alojzija Muhiča, pa je občinski svet izglasoval ukinitev URS (sedanji župan Gregor Macedoni je bil takrat predsednik sveta zavoda in opozicijski občinski svetnik). Do ukinitve je prišlo takoj zatem, ko je Konzorcij oddal elaborat o ustanovitvi javne univerze na Nacionalno agencijo za kvaliteto v visokem šolstvu (NAKVIS).
Univerza le, če bo res vrhunska
Hkrati se je na drugi strani mesta že leta 2000 začelo razvijati visokošolsko središče, ki šteje tri fakultete in eno visoko šolo. »Država je že povedala, da ni denarja. Zato se nagibamo k ustanovitvi 'nejavne' univerze,« pravi direktor dr. Marjan Blažič. »Toda o univerzi ni mogoče razpravljati, če zanjo niso zagotovljeni poglavitni pogoji, to so ustrezni programi glede na potrebe okolja, razvijanje znanstvenoraziskovalnega dela, kar je zaradi pomanjkanja denarja zelo težko, ter tehnični pogoji, ki pa jih mi v visokošolskem središču imamo, saj imamo na voljo več kot 4000 kvadratnih metrov prostorov.«
Dolenjsko gospodarstvo se strinja, da je univerza potrebna, vendar, kot poudarja Radko Luzar, uspešen podjetnik in župan Šentjerneja, bi morala biti res vrhunska in prav tu ima pomisleke: »Če bi imela med predavatelji deset nobelovcev, bi imeli polno študentov. Univerza mora delovati v tesni povezavi z gospodarstvom, ki pa potrebuje dobre strokovnjake.«
Tudi po mnenju dr. Petra Novaka, zaslužnega profesorja novomeške fakultete za tehnologije in sisteme ter bivšega dekana ljubljanske fakultete za strojništvo, materialnih pogojev za še eno državno univerzo ni. »Univerza v Novem mestu je lahko le zasebna, seveda s pomočjo industrije. Če ta ne bo stala za univerzo s financami, ne le z besedami, je bolje, da je niti ne začnemo.« Torej, kot pravi, bi morala biti univerza last gospodarstva in intelektualcev, ki živijo v tej dolini.
»Industrija mora zagotoviti, da bodo na univerzi delali najboljši kadri, ne le upokojeni, ampak tudi mlajši, ki jih je v Sloveniji dovolj. To bi bila manjša univerza tehnične, medicinske, farmacevtske, morda lesne stroke. Kar pač okolje potrebuje.« Po njegovem mnenju bi takšna univerza, če bi želeli, da je res kakovostna, na leto stala vsaj 150 milijonov evrov.
Macedoni za javno univerzo
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič jasnega odgovora na vprašanje o univerzi v Novem mestu na včerajšnji dobro obiskani okrogli mizi v Novem mestu ni ponudila. »Razmislek gre v smeri, kaj dejansko slovensko visoko šolstvo potrebuje, predvsem v povezavi s potenciali v gospodarstvu in širšim družbenim okoljem. Vsa vprašanja so odprta, najpomembneje pa je, da vsi stremimo k prenosu znanja v obstoječih institucijah tako, da ta, kolikor je le mogoče, ustvarja ne le dodano vrednost, ampak tudi nove potenciale zaposlitve. In v tej smeri je treba iskati razvojne korake visokega šolstva.«
Občina pa daje prednost javni obliki organiziranja pred zasebno. »Novo mesto kot slovenska izvozna prestolnica si zasluži manjšo, tehnično usmerjeno javno univerzo, saj bo na tovrstnih temeljih lahko gradilo svoj razvoj tudi v prihodnje,« pravi župan Gregor Macedoni.
