Obala smrti v Galiciji na severozahodu Španije ima takšno ime z razlogom. Ostre skale, zaviti tokovi in visoki valovi uničujejo ladje, kot da so iz papirja. Najhujša nesreča se je zgodila leta 1595. Tedaj je nevihta zajela petindvajset ladij španske mornarice in jih vrgla ob čeri. Umrlo je 1705 mornarjev. V zadnjih petih stoletjih je brodolom doživelo več kot 500 ladij, na tisoče ljudi je izginilo v večnost. V njihov spomin stojijo kamniti križi, ki so jih postavili redki preživeli.
A tudi med tokovi, vetrovi in valovi se je razvilo življenje. Imenuje se percebes, primitivni nevretenčar, ki obstaja več kot 500 milijonov let. Raste na skalah, približno tam, kjer svoj odtis s plimo in oseko pušča Atlantski ocean, ki se ob galicijski obali preliva v Kantabrijsko morje. Čeprav je percebes živo bitje, se ne more premikati. Na pogled je grd, rjavo-črn izrastek. Znotraj se skriva meso, ki zaradi okusa predstavlja posebnost španske kuhinje. V sebi ima aromo rakov, kozic in ostrig. Najboljši je menda na otokih Sisargas. Poleg Galicije percebes uspeva še na Portugalskem in na obalah med Francijo in Veliko Britanijo, toda slabše kakovosti.
Smrtno nevarno nabiranje
Nabiranje percebesa je tvegan posel. Vsako leto umre približno pet nabiralcev. Pred meseci so enega zagrabili valovi pri mestu Cedeira in ga izpljunili pri Bilbau. Vmes je dobrih 500 kilometrov obale. Percebes raste ob čereh, kamor butajo najmočnejši valovi. S skal ga je težko odstraniti, zato nabiralec potrebuje moč in spretnost z dletom pa tudi široka pljuča za delo pod vodo. Najbolj vešči lahko zdržijo dih do štirih minut. Za varnost nabiralca je priporočljivo, da je privezan na vrv in da ga na obali ali ladji nadzira vsaj en pomočnik. A ker se vrv ob ostrih skalah hitro pretrga, je nevarnost velika. Nesrečo izzivajo tudi nabiralci, saj zaradi želje po večjem dobičku mnogi delujejo na lastno pest in brez varovanja. V morje se odpravijo v času nevihte, saj je takrat manj konkurence.
Vzrok za tveganje je preprost – Galicija spada med najrevnejše španske pokrajine. Svetla izjema je proizvajalec oblek Zara, ki je bil ustanovljen v galicijskem mestu Arteixo. Edine preostale možnosti za lepše življenje so turizem, selitev in nabiranje percebesa. Kilogram stane približno 70 evrov, kar znese dobrih 400 evrov na dan. Blagajne si polnijo tudi gostinci, saj percebes v najprestižnejših restavracijah v Madridu stane vse do 300 evrov na kilogram. Skupna ocena je, da se s prodajo percebesa obrne deset milijonov evrov na leto. Posameznik lahko nabere do šest kilogramov percebesa na dan. Kdor zakona ne spoštuje, izgubi licenco. Nadzor poteka tako, da je prodaja mogoča le na mestnih tržnicah. Črni trg vseeno deluje. Nekatere restavracije imajo tihi dogovor z nabiralci brez licence, ki zato premorejo več percebesa.
Nekoč za reveže, danes za bogate
Najbolj gre v prodajo za božično-novoletne praznike. Zgodovina se precej spreminja. Nekoč so percebes jedli revni ribiči, danes bogataši. Enaka ostaja zgolj priprava jedi. V lonec se natoči malo vode, približno tri ali štiri centimetre, toliko, da se pokrije ena plast percebesa. Noter se vrže še ščepec soli in po treh minutah kuhanja v vreli vodi je percebes nared. Preprosto je tudi uživanje. Mehki del se odtrga, nakar jedec zagrabi za meso in iz kamnite posteljice potegne še preostali del. Kateri percebes bo najbolj teknil, je opazno že na pogled. Če je kot dvignjen palec, torej majhen in debel, je njegov okus boljši, če je kot dvignjen sredinec, dolg in suh, pa slabši.
