Turški premier Ahmet Davutoglu je na včerajšnjem vrhu z Evropsko unijo slavil vrnitev svoje države v evropski objem. »Danes je zgodovinski dan v našem pristopnem procesu k EU. Evropskim voditeljem sem hvaležen za ta novi začetek,« je pospremil oživitev pristopnih pogajanj z EU, nadaljevanje katerih je Turčiji povzročilo zgolj evropske težave z migrantskimi tokovi. Voditelji držav članic EU so mu v zameno za ostrejši nadzor na meji z Grčijo, odločnejši spopad s tihotapskimi združbami in sprejemanje zavrnjenih ekonomskih migrantov obljubili vse, kar si je Turčija želela. Tri milijarde evrov bodo evropska komisija in države članice namenile boljši oskrbi 2,2 milijona sirskih beguncev v Turčiji. S tem denarjem naj bi zanje gradili šole in izboljšali življenjske razmere v begunskih taboriščih, zato da se ne bi odpravljali v Evropsko unijo. Če bodo razmere zahtevale, bi EU vsoti utegnila dodati še več sredstev.
Osemindvajseterica bo s Turčijo tudi ponovno zagnala zastali pridružitveni proces. Odprtje prvega novega pogajalskega poglavja bodo proslavili že decembra, evropska komisija pa naj bi do marca prihodnje leto pripravila še predlog za odprtje petih dodatnih poglavij, med njimi tudi na turški strani zelo želeni poglavji o energetiki in skupni evropski zunanji ter varnostni politiki. A to je šele začetek sodelovanja. Če bo Turčija najkasneje junija prihodnje leto v celoti začela sprejemati zavrnjene ekonomske migrante iz EU in bo do jeseni izpolnila še 70 pogojev za vizumsko liberalizacijo, bodo od oktobra prihodnjega leta njeni državljani smeli za tri mesece v EU potovati brez vizumov.
Mini vrh pred vrhom
Še pred začetkom vrha so bile odprte nekatere podrobnosti dogovora s Turčijo. Od kod bo prišel denar za oskrbo turških beguncev, je bilo za države članice ob političnih podrobnostih dogovora pomembno vprašanje. Ker bi morale od treh milijard po uvodnem predlogu evropske komisije prispevati kar 2,5 milijarde evrov, so mnoge negodovale nad visoko ceno. V sklepih vrha sicer ni zapisana razdelitev finančnega dela dogovora med komisijo in državami članicami, saj so čim splošnejše besedilo zahtevale predvsem do migracijskih vprašanj skeptične države. Slovenija bi po nekaterih izračunih morala prispevati 6,5 milijona evrov. Premier Miro Cerar je vsoto označil za sprejemljivo glede na stroške, ki jih ima država zaradi velikega migrantskega toka skozi Balkan.
Je pa premier negodoval zaradi sestajanja manjše skupine držav pred vrhom EU, kjer se je očitno določala temeljna usmeritev včerajšnjega vrha. Le dobri dve uri, preden so voditelji članic EU skupaj s turškim premierjem sedli za pogajalsko mizo, je osem držav članic razpravljalo o prerazporejanju beguncev iz Turčije in finančnih obveznostih dogovora z Ankaro. Voditelji Nemčije, Avstrije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga, torej tiste peterice, ki se je pred štirinajstimi dnevi omenjala kot jedro morebitnega novega mini schengenskega prostora, je k pogovorom za zaprtimi vrati povabila vse bolj priljubljena cilja migrantov – Švedsko in Finsko – ter Grčijo kot državo, v kateri je schengenski sistem pokleknil zaradi nenadzorovanega prehajanja meje stotisočev. »Vsekakor sem proti takšnemu srečevanju in temu, da Slovenija v to ni vključena,« je ob prihodu na vrh dejal Cerar, ki ga je napoved vrha pred vrhom presenetila tako kot še kakšnega drugega premierja.
Nesoglasja za zakonito preseljevanje iz Turčije
Pobudnica tega srečanja je bila nemška kanclerka Angela Merkel, ki je zaradi svoje migrantske politike še vedno tarča kritik v domovini. Kanclerka je s srečanjem pred vrhom očitno hotela videti, ali bi s skupino držav lahko pritisnila na vse bolj skeptične vzhodnoevropske voditelje, ki ne želijo sodelovati pri kvotnem sistemu za preselitev 160.000 beguncev iz Grčije in Italije, o katerem so se evropski voditelji dogovorili v začetku jeseni.
A tudi znotraj osmerice podobno mislečih niso bili vsi navdušeni nad novo kvoto preselitve beguncev iz Turčije. Ostro ji je denimo nasprotoval nizozemski premier Mark Rutte, eden od idejnih vodij mini schengenskega prostora. Idejo novih kvot za zakonito preselitev beguncev iz Turčije je pozdravil predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz, a je opozoril, da pri tej zamisli obstajata dve težavi. »Prva tiči v predpostavki, da so vse evropske države pripravljene na sprejem beguncev. Druga težava pa je, kaj se bo zgodilo, ko bodo te kvote izčrpane. Boste potem ogroženim ljudem rekli, žal mi je, toda moramo vas poslati nazaj?« Kvote za preselitev sirskih beguncev iz Turčije nazadnje niso našle mesta v akcijskem načrtu. Kot je pojasnila Merklova, bodo za zdaj prostovoljne, interes za sodelovanje pa naj bi izrazilo več držav.
Mini vrh osmerice sicer ni bil edino ločeno srečanje pred vrhom. Na svojem sestanku se je pred zasedanjem s Turčijo sešla tudi skupina višegrajske četverice, ki najostreje nasprotuje preseljevanju migrantov. Madžarski premier Viktor Orban je dejal, da je njegova država pripravljena sodelovati pri finančnem delu dogovora s Turčijo, ne namerava pa sprejeti beguncev.
