V Sloveniji so doslej azilni postopki trajali leto ali dve. Delno so bili dolgotrajni zaradi preobremenjenosti sodišč, delno pa spričo zapletenih osebnih okoliščin, ki so jih navajali migranti, ki so prihajali iz tako kompleksnih okolij, kot so Afganistan, Irak ali podsaharska Afrika. Poslej naj bi bilo vse končano v mesecu dni. V tako kratkem času naj bi o prošnji za azil odločili tako ministrstvo kot upravno in vrhovno sodišče. Vprašanje pa je, ali je v tako kratkem času mogoče izdati vsebinsko kakovostno odločbo. Glede na ostre časovne roke bi se lahko zgodilo, da bi sodišča večinoma zavračala prošnje, kar bi pomenilo čimprejšnjo deportacijo.
Radikalna napoved
Ukrepi, ki jih vladajoča koalicija načrtuje v kontekstu velikega prihoda beguncev, so bili v petek objavljeni v predlogu zakona o mednarodni zaščiti. Na vladni seji bi jih morali po hitrem postopku, kot je napovedovala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, obravnavati že v petek. A so se vendarle odločili za redni postopek in jih bo vlada predvidoma obravnavala ta teden.
Poleg že napovedanega posega v žepnino prosilcev za azil, zmanjšanja ali odvzema denarne pomoči beguncem in krčenja programov integracije bi ministrstvo za notranje zadeve omejilo možnosti za združevanje družin z odvzemom denarne pomoči za nastanitev družinskih članov beguncev in omejilo možnost nastanitve v integracijski hiši.
Kot poglavitni ukrep pa se kaže nastanitev prosilcev za azil na posebnih območjih na meji zunaj urbanih središč (od koder kljub načelni možnosti prostega gibanja ne bi imeli kam), uvedba hitrih postopkov obravnave prošenj za azil, časovno omejene možnosti za pritožbo in hitra sodišča, ki imajo – vključno z vrhovnim – le sedem dni časa za odločitev. Ti ukrepi niso novi. Hitra sodišča je – obenem z bodečo žico – na Madžarskem že uvedel tamkajšnji premier Viktor Orban.
Slovenski premier Miro Cerar je za medije dejal, da je pri zmanjševanju pravic beguncev še nekaj »prostora«. Notranja ministrica pa pravi, da prenova zakona o mednarodni zaščiti poteka v »luči begunske krize«, da bodo spremembe zagotovile »hitrejše postopke«, da bodo »prevetrile standarde obravnave« in da bodo »čim bolj operativne«.
V nevladnih organizacijah, ki ščitijo pravice beguncev, so zaskrbljeni. »Načrti so radikalni – očitno želijo Slovenijo narediti še manj privlačno za begunce,« je predloge ministrstva za notranje zadeve komentiral naš sogovornik, ki zaradi občutljivosti tematike ni želel biti imenovan.
Status begunca doslej štirim
Ob zaostritvi begunske politike v Nemčiji, Avstriji in na Švedskem ter pozivih iz Francije, naj Evropa meje zapre, se slovenska politika res pripravlja na soočenje z večjim številom prosilcev za azil, smo neuradno izvedeli. To ni edini možni razplet zapiranja Evrope pred begunci. Lahko bi se zgodilo, da bi se pot beguncev tudi preusmerila ali da bi se spet okrepili tihotapski prevozi v Nemčijo in na sever Evrope. A pred zimo je ministrstvo za notranje zadeve že pozvalo lastnike nepremičnin, velikih od 12.000 do 15.000 kvadratnih metrov, naj jih ponudijo v najem – »za nastanitev ljudi«. Ponudbe zbirajo do jutri.
Slovenija se pri načrtovanju ukrepov zgleduje po večjih evropskih državah z veliko prosilci za azil. Te si želijo migrante čim prej ločiti na tiste, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, in tiste, ki jih je treba deportirati ali vrniti v države, skozi katere so pripotovali. Države naj tudi ne bi več podeljevale trajnih begunskih statusov, temveč bi begunce ščitile zgolj toliko časa, dokler v njihovih državah traja vojna. Toda v drugih državah prošnje za azil štejejo v deset in sto tisočih. Pri nas jih je bilo letos celo manj kot v enakem obdobju lani. Od septembra, odkar prihaja večje število beguncev, komaj petinosemdeset. Status begunca so doslej dobili štirje od njih.
