Če bo načrt potrjen, pomeni, da nas čaka trdo delo v obliki individualnih pogovorov s tistimi, ki jih bomo zaposlili, in s tistimi, ki bodo zavod zapustili. Če pa ta načrt pade v vodo, kadrovskega načrta, ki je primarno usmerjen v ureditev problema prekarnih delavcev, ne bomo mogli izpeljati. Po četrtkovem obisku delovne in davčne inšpekcije bi to imelo še hujše posledice.
Kaj boste torej storili, če vam nadzorni svet, ki ni naklonjen prodaji razvojnih sredstev, to je prodaji delnic Eutelsata, ne bo potrdil poslovnega načrta?O tem se bom izjasnil po seji sveta.
Boste prevzeli odgovornost, ponudili svoj odstop?Zagotovo taka odločitev sveta ne bo ravno zaupnica vodstvu. A o tem, kot že povedano, po seji sveta.
Se je sploh kdaj zgodilo, da nadzorni svet ni potrdil poslovnega načrta vodstva javnega zavoda?V zadnjih devetih letih, odkar sem v vodstvu zavoda, se to še ni zgodilo.
Je res nujno treba prodati delnice Eutelsata za izpeljavo kadrovskega načrta? Nazadnje ste jih za poplačilo dolgov Sazasu prodali za okoli 4,7 milijona evrov.Zavod nima drugih virov financiranja in vsakršno poseganje po rednih virih pomeni krčenje programov. Za izredno financiranje tovrstnega projekta zato ni druge možnosti, saj je bilo povečanje RTV-prispevka že zavrnjeno.
Koliko stalnih honorarnih sodelavcev nameravate zaposliti prihodnje leto, če vam nadzorni svet vendarle prižge zeleno luč?Po sedanjem načrtu okoli 250. Dobra polovica tega števila pade na Televizijo Slovenija, preostali del pa se porazdeli na druge enote javnega zavoda, od Kopra do Lendave. Zaposlitve se nanašajo na tehnični kader, urednike in novinarje, minimalno pa tudi na področje administracije.
Kako bo s tistimi, ki ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev za zaposlitev? Vemo, da je med njimi več kot sto novinarjev.Zakon o medijih in kolektivna pogodba za poklicne novinarje ponujata možnost vzpostavitve razmerja s samostojnim novinarjem in upamo, da bomo z njimi lahko sklenili tovrstne pogodbe. Bo pa to odvisno tudi od ugotovitev inšpekcijskega nadzora.
Na drugi strani pa boste tudi odpuščali. Koliko vas bodo stale odpravnine?Pogovarjali se bomo predvsem s sodelavci, ki bodo kmalu izpolnili pogoje za upokojitev, teh je okoli sto, ob tem pa bomo še naprej izvajali obvezno upokojevanje. Glede na to, da bodo ti postopki izvedeni pravno korektno in z ustreznimi odpravninami, ne računamo na pravne posledice tovrstnih ukrepov. Ocenjena vrednost odpravnin pa je okoli 1,8 milijona evrov. Sicer pa varčevalni ukrepi predvidevajo še prepoved angažiranja novih sodelavcev, reorganizacijo in racionalizacijo poslovanja z namenom, da bomo lahko v naslednjih letih sledili sodobnim trendom v medijih.
Kako bi zmanjšanje števila zaposlenih vplivalo na program javnega servisa?Enote bodo morale svojo produkcijo prilagajati zmogljivostim, ki jih bodo imele na voljo. Z uvajanjem normativov za delovna mesta bomo še povečali učinkovitost zaposlenih.
Bo RTVS prihodnje leto finančno preživela? V PPN omenjate tudi rdeče številke.Če izpeljemo vse načrtovane aktivnosti, bo rezultat poslovanja pozitiven. Treba je vedeti, da pri tistih, ki jih bomo zaposlili, ne gre za nove sodelavce, temveč za sodelavce, ki že sedaj prejemajo honorarje. Če bi te danes prištel k redno zaposlenim, kamor tudi spadajo, se bo v prihodnje število zaposlenih zmanjšalo. Tehnoloških viškov namreč ne bomo nadomeščali. Je pa problem zagotoviti sredstva za odpravnine. Ob tem je treba namreč vedeti, da se bodo stroški dela povečali tudi zaradi sprememb plač javnih uslužbencev, kot to določa zakonodaja. Gre za dodaten milijon in pol evrov sredstev.
Novica, da bo Infodrom, informativna oddaja za otroke, po novem na sporedu zgolj enkrat na teden, je že zakrožila po družbenih omrežjih. Spletna skupnost te odločitve ni sprejela najbolje.Pri Infodromu ne gre toliko za vprašanje sredstev, temveč predvsem za vprašanje dosega ciljne skupine te oddaje, saj je po podatkih o gledanosti ne gledajo tisti, ki jim je namenjena. Zelo cenim to oddajo, gre za odličen format, bila je tudi nagrajena, vendar če je namenjena otrokom in mladostnikom, potem moramo najti načine, da jih bo tudi dosegla. Morda oddaja ni v pravem terminu, morda ni pravilno nagovarjala otrok, morda je pozabila na družbena omrežja in sodobne aplikacije, prek katerih otroci in mladostniki danes dostopajo do vsebin.
Ali drži, da se bosta programa koprskega in mariborskega regionalnega RTV centra združila na enem televizijskem kanalu?Resno se bo treba pogovoriti o regionalnih programih. V obdobju, ko zavod zaradi krčenja sredstev in kadra ne more več ponujati tolikšnega obsega programa kot doslej, bo treba redefinirati vlogo koprske in mariborske televizije. Morda bi bila njuna vključenost v nacionalne programe učinkovitejša. Ne govorim o ukinjanju regionalnih centrov, govorim samo o tem, da bi se njune vsebine bolj kot na regionalnih pojavljale na nacionalnih frekvencah. V tem vidim smisel.
Ali to pomeni, da ne potrebujemo več dveh regionalnih televizijskih programov?Vprašanje koprske televizije je bolj kompleksno, ker gre za frekvenco, na kateri se predvaja tudi italijanski program. Tega je težko oziroma nemogoče vključiti v nacionalne programe.
Letos ste ukinili dopisništvo v Zagrebu. Se bo ukinjanje dopisništev nadaljevalo?Do ukinitve dopisništva v Zagrebu ni prišlo čez noč. Odločitev se je medila dve leti. Drugih sprememb ne načrtujemo. Ravno nasprotno. Iščemo rešitve, kako bi pridobili dodatna dopisništva, po načelu, po katerem smo vzpostavili dopisništvi v Londonu in Pekingu. Torej da bi imeli sodelavce, ki že živijo v tujini in ki so usposobljeni za novinarsko delo. Za RTVS je največji finančni zalogaj, če v tujino pošljemo dopisnike iz Slovenije.
Prihodnje leto bodo na sporedu razvedrilnega programa tudi nekatere novosti, med drugimi satirična oddaja in večerni pogovorni šov, ki vas bosta stala zagotovo več kot 100.000 evrov, kolikor vas je stalo dopisništvo v Zagrebu.Se strinjam. In če gremo dalje s takšnim razmišljanjem, lahko ukinemo še eno razvedrilno oddajo in privarčujemo pol milijona evrov, s tem pa odpremo še pet dopisništev. Sredstva so omejena, zato moramo izvajati racionalizacijo in ob tem zadovoljiti gledalce vseh žanrov. Bo pa tudi razvedrilni program imel prihodnje leto na voljo manj denarja kot letos.
Razvedrilni program bo prihodnje leto pripravljal tudi šest sponzoriranih oddaj: o modi, kuhanju, kulturi bivanja, turizmu, pozitivnih zgodbah, avtomobilih in modi. Je to novi trend javne televizije?Sponzorske oddaje so oddaje, ki se financirajo s pomočjo dodatnih sredstev. To pa pomeni, da če teh sredstev ne bi bilo, ne bi bilo tudi teh oddaj. V tem ne vidim nič spornega, dokler gre za razvedrilni program. Pozitivno je, da poskušamo najti dodatna sredstva zato, da program obogatimo. Smo pa še zelo daleč od tega, da bi govorili o komercializaciji, saj predstavljajo sponzorirane oddaje le delček naše ponudbe.
Ste še prepričani, da boste prihodnje leto začeli graditi sodobni multimedijski center?RTVS se je tega projekta lotila že leta 1999 in od začetka sem zraven. Sedaj imamo veljavno gradbeno dovoljenje, tako da pričakujem, da bomo takoj po novem letu že objavili razpis za izvajalca gradbenih del. Garažne hiše ne bomo gradili, kot je bilo sprva predvideno, kar pomeni, da se bo gradnja pocenila. Če smo optimisti, bo ta center zaživel leta 2018.
