»V Sloveniji nismo uspeli prodreti, saj v naše mlado podjetje, ki je imelo preveč napredno storitev, ni bilo zaupanja. Potrebovali smo potrditev iz naprednega mesta, kot so London, Berlin ali Amsterdam. Odkrili smo pospeševalnik v Amsterdamu. V treh mesecih intenzivnega programa, ko se dela od jutra do večera, smo dobili toliko znanja in izkušenj, kot ga povprečno podjetje po navadi v nekaj letih. V Amsterdamu je tudi največja koncentracija sedežev mednarodnih podjetij za evropski trg, kar ti omogoča, da greš čez cesto in govoriš z nekom iz Googla,« pojasnjuje Peter Bruner, vodja ekipe OOSM, ki je razvila orodje za digitalno sporočanje, ki preprosto spremeni kateri koli zaslon v informacijski ali promocijski zaslon.
Njegova ekipa se je namreč v začetku leta prijavila v Startup Bootcamp (SBC) v program Smart City and Living v Amsterdamu, kjer so se uvrstili v ožji izbor in bili nato vključeni v 3-mesečni program, ki so ga zaključili julija, zdaj pa so v programu alumni. Pisarno imajo v Londonu in Amsterdamu, kjer imajo dva prodajnika, ki skrbita za evropski trg. Prihodki iz meseca v mesec rastejo, pospešeno delajo za marketing, prodajo in krepijo ekipo.
V tujini oblikujejo diamante
»Okolje je za zagonska podjetja v Amsterdamu popolno, saj te sprejmejo kot kos granita in iz tebe naredijo diamant. Program je zasnovan tako, da pospešijo tvojo rast na vseh področjih, tako glede poslovnega modela, prodaje, miselnosti, nastopanja... Je pa res, da tako Amsterdam kot Nizozemska spodbujata mlada podjetja in je temu prilagojena tudi zakonodaja, imajo nižje davke, državna birokracija je podjetjem v podporo.«
Udeležbo v pospeševalniku priporoča vsem nadobudnim podjetjem, ki želijo prodajati na globalnem trgu, saj z nekajmesečnim intenzivnim usposabljanjem bistveno hitreje rasteš. »Je pa tudi res, da se ti življenje, ko izveš, da si izbran v inkubator, obrne na glavo. V slabem mesecu dni moraš poskrbeti za vse, kar je potrebno za pol leta življenja, predvsem pa dela v tujini. V našem primeru so zahtevali odprtje podjetja v Angliji ali na Nizozemskem. Za to smo poskrbeli, četudi nismo o tem vedeli ničesar. Morali smo odpreti poslovni račun za podjetje, pripraviti družbene pogodbe za vse člane ekipe. Nekaj tednov pred vstopom v program imaš toliko dela, da si pravzaprav že v programu in si tudi z voditelji programa ves čas v stiku. Pripraviti moraš sporočila za javnost, grafične materiale, potrdila, bančna zagotovila... A največji problem je bilo najti v Amsterdamu stanovanje, saj v to mesto vsak mesec migrira veliko ljudi. Zato smo potrebovali veliko truda in še več sreče,« je nanizal Bruner.
OOSM je bil med drugim sredi novembra na konferenci Coinvest med 100 zagonskimi podjetji, ki so se predstavili vlagateljem, prepoznan za najboljšega, ob denarni nagradi pa ga že v začetku prihodnjega leta čaka usposabljanje v Silicijevi dolini. »Amsterdamska šola nam je zelo pomagala tudi pri zmagi na Coinvestu. Imel sem trenerja za kratko predstavitev – elevator pitch – za njegovo vsebino in celo gibanje na odru. Pa ne le to, izpilili so nas tudi v tem, kako razmišljajo vlagatelji, kar mi je zelo pomagalo pri odgovorih na njihova vprašanja,« je poudaril Bruner.
Točka preloma pri rasti podjetja
Da jim je bolgarski pospeševalnik Launchub dobesedno odprl vrata v svet, pravi tudi Tomaž Erjavec, soustanovitelj farmacevtskega zagonskega podjetja Doctrina, ki je sicer svojo pot začel v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju (LUI). »Launchub je eden od naših treh vlagateljev, ki poleg denarja zagotavljajo ogromno znanja in kontaktov. Z naložbo smo dobili tudi pametni denar,« pojasnjuje Erjavec. O izkušnji s slovenskim inkubatorjem pa pove, da so to povečini v resnici coworking prostori, ki podjetjem zagotavljajo nižje stroške v najtežjem prvem letu poslovanja.
»Največja razlika je, da zunaj vsi svoj trg dojemajo kot svet, medtem ko se pri nas še vedno izgovarjamo na majhnost, čeprav se nam od leta 2004, ko smo vstopili v Evropsko unijo, v resnici odpira 500-milijonski trg. A naši inkubatorji in podporni sistemi načeloma sežejo le do meje, ostalo pa si moraš zgraditi sam,« je realen Erjavec.
Da je pri tem vodenje zagonskega podjetja iz tujine za njegovo rast očitno res optimalna pot, pripoveduje tudi Tim Potočnik, soustanovitelj podjetja Eurosender, ki je svojo pot pričelo v Nemčiji. »Vključitev v pospeševalnik medijske hiše ProSiebenSat. 1 je bila za naše podjetje prelomna točka. V Nemčiji smo pridobili prvo naložbo tveganega kapitala, močno socialno mrežo v nemško govorečih državah, medijsko podporo in predvsem ogromno znanja,« prednost pričetka v tujini povzame Potočnik.
Kasneje so sicer pridobili naložbo tudi slovenskih poslovnih angelov, vendar je nemško lastništvo po mnenju ustanoviteljev podjetja dobro tudi zaradi njihove napredne miselnosti glede vlaganja vseh sredstev v rast in razvoj, globalnega razmišljanja ter želje po urejenem podjetju na vseh področjih. Za nasvet, kako se odločiti za pravi inkubator v tujini, pa Potočnik pravi, da so ProSiebenSat. 1 izbrali zaradi »njihovega dobrega slovesa, prepoznavnosti na nemško govorečih trgih in zaposlenih strokovnjakov«.
Domači inkubatorji kot poligon
A za kaljenje podjetniške ideje je vključevanje v slovenske inkubatorje kljub vsemu koristno. V Tovarni podjemov, kjer letno sprejmejo približno 9 novih podjetij in sedem podjetniških skupin, varovance v povprečju spremljajo dve leti. »Nekatere ekipe odidejo, ker so opustile realizacijo določene podjetniške ideje, a se jih mnogo potem vrne z novo idejo in celo novo ekipo,« o koristnih izkušnjah in znanju, ki ga lahko pridobijo podjetniki v inkubatorju, pove Matej Rus, direktor Tovarne podjemov. Tisti najobetavnejši inkubator praviloma zapustijo v fazi, ko začnejo ustvarjati prve redne in stabilne prihodke, torej ko preidejo zagonsko fazo razvoja, dodaja in pojasni še, da je med že ustanovljenimi podjetji v Tovarni podjemov prenehanje poslovanja zelo redko, saj se ekipe, preden bi se predale, raje odločajo za preusmeritev na drug obetavnejši posel znotraj obstoječega podjetja.
Iz Maribora so sicer v svet odšle ekipe Drugi vid, Adora Med, Incepto/Reveel U2G in Andrej Sobotkiewiz, o tem, kako jim pomagajo pri izbiranju tujega inkubatorja oziroma podjetniškega pospeševalnika, Rus pravi, da največkrat odločilno vlogo odigra sama vsebina podjetniške ideje, ki je posledično povezana s ciljnim trgom. Večinoma so namreč tuji inkubatorji in pospeševalniki specializirani za določene dejavnosti, pojasnjuje direktor Tovarne podjemov, kjer spodbujajo prenos izkušenj podjetnikov iz tujine na tiste, ki o tem šele razmišljajo. Prav tako jim pomagajo pri razmisleku in presoji pogojev, ki jih postavljajo različni inkubatorji in pospeševalniki v tujini, da lahko sprejmejo optimalne odločitve, še dodaja Rus.
Stabilni so, ko začnejo rasti
Kdaj zagonsko podjetje, ki pridobi tvegani kapital tujih vlagateljev, v resnici postane stabilno podjetje in preseže zagonsko fazo? »Ko uspe najti in potrditi delujoč in inovativen poslovni model. V fazi, ko je podjetje že ustanovljeno, opažamo nižjo stopnjo umrljivosti. S tem lahko preide v fazo izvršnosti, ki je praviloma povezana s hitro globalno rastjo. Običajno proces do te točke traja do 5 let, lahko pa tudi več. Mora pa podjetje tudi v fazi rasti neprestano inovirati, da v dinamičnem poslovnem okolju lahko ostane konkurenčno,« meni Rus.
Podobno pojasnjujejo tudi v Slovenskem podjetniškem skladu: »Upravljalci pravijo, da je podjetje zagonsko, dokler ne najde svojega izdelka in ne začne rasti. Do takrat pa je podjetje zelo okretno, ima denimo le majhno ekipo inženirjev, ki rešuje določen problem. Ko pa podjetje povečuje obseg in poslovni model deluje, postane struktura podjetja bolj birokratska in to ni več značilno za zagonska podjetja.«
