Večina članov nacionalnega sveta za kulturo (NSK) je pozvala premierja Mira Cerarja, da zaradi nestrokovnega dela razreši ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar, v nasprotnem primeru bodo odstopili oni. A možnosti, da bi poziv ministrico dejansko odnesel, tako rekoč ni. V SMC poudarjajo, da bodo argumente temeljito preučili, hkrati pa izpostavljajo, da tudi kulturniki niso enotni in da naj bi nekateri podpisniki za ministričin odhod navijali zlasti zaradi zasebnih interesov. Glavni razlog, da se bo Bizjak-Mlakarjevi očitno tudi tokrat uspelo obdržati na ministrskem položaju, je odločna podpora njene stranke (DeSUS). »Ne verjamemo, da bo premier Miro Cerar na tej točki zaostroval odnose z drugo največjo vladno stranko,« ocenjujejo naši sogovorniki. In spominjajo, da je premier v neformalnih pogovorih že večkrat poudaril, da z delom kulturne ministrice ni zadovoljen, da pa ima zaradi razmerja moči v koaliciji zvezane roke.
Kažejo na slabe ministre SMC
»Stojim za ministrico za kulturo. Pobuda za njen odhod je neutemeljena,« je odločen prvak DeSUS Karl Erjavec. Izpostavlja, da je v proračunu za prihodnje leto svojemu ministrstvu uspela izboriti več denarja, kot je bilo najprej predvideno, pa tudi, »da ji srčnosti pri kulturi ne manjka«. V bran ministrici so odločno stopili tudi naši sogovorniki iz poslanske skupine DeSUS. Prepričani so, da po nekaterih začetnih težavah ministrsko delo opravlja vse bolje, pa tudi, da se z vsakim napadom krepi njena podpora v stranki. Očitke usmerjajo v vodjo parlamentarnega odbora za kulturo iz vrst SMC Dragana Matića, ki da zaradi lastnih ministrskih ambicij nenehno napada in ruši njihovo ministrico.
»Če se bodo napadi nadaljevali, bomo tudi mi pokazali na kakšnega ministra iz vrst SMC, katerega odhod bi bil res upravičen. Šibkih členov v največji vladni stranki ne manjka,« pravijo v DeSUS. Kot najšibkejši vladni člen izpostavljajo ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Čeprav z njenim delom tudi mnogi v SMC niso zadovoljni, se s takimi očitki ne strinjajo. Po njihovem namreč v DeSUS Bizjak-Mlakarjevo tako odločno podpirajo zato, ker bi se v primeru razrešitve z ministrskega položaja vrnila v poslanske klopi. »Tam pa bi užaljena nekdanja ministrica tudi svoji stranki nedvomno povzročala vrsto težav«.
Direktorji institucij previdni
Skušali smo dobiti tudi odzive kulturnikov na poziv NSK. Kot kaže, je za direktorje večjih javnih zavodov to občutljiva tema. To je mogoče pojasniti z njihovo odvisnostjo od ustanovitelja in največjega financerja, države. Komentarja se je vzdržala generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski. Ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana Peter Sotošek Štular je sprva odgovoril, da ne pozna razlogov za poziv k razrešitvi, a tudi ko smo ga seznanili z njimi, odgovora nismo dobili. Ravnatelj SNG Drame Igor Samobor se je opravičil zaradi odsotnosti v tujini.
Ministrstvo za kulturo se je na poziv NSK odzvalo z informacijo, da razrešitvi ministrice nasprotujejo predstavnik samozaposlenih Denis Miklavčič in več direktorjev večjih javnih zavodov. Med njimi je direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič: »Če si kdo želi urejenih razmer v kulturi in zadovoljnega občinstva, smo to direktorji javnih zavodov in verjetno večina kulturnih delavcev v državi. Notranja nesoglasja ne koristijo nikomur od nas, temveč samo tistim, ki bi nas že itak najraje izbrisali iz proračuna. Vloga NSK je vse prej kot pozivanje k razrešitvi ministra za kulturo ali celo pogojevanje na način: ona ali mi.«
Nevladniki složni z NSK
Miha Turšič, ki je minuli mesec gladovno stavkal zaradi uničevalnega odnosa ministrstva za kulturo do zavoda Ksevt ter skrb vzbujajočega stanja na celotnem polju kulture, pravi, da slabše še ni bilo: »Tu ne mislim samo na pogoje, temveč predvsem na vlogo kulture v družbi in državi. Zminimalizirana je na raven politične samopromocije, namesto da bi omogočila širši razvoj družbe. Ne gre samo za tokratno ministrico, nasploh je politika padla na izpitu razvoja kulture.«
V društvu Asociacija, kjer predstavljajo večje število nevladnih organizacij in samozaposlenih, zaskrbljeno spremljajo dogajanja: »Razmere na področju kulture in raven dialoga se na vseh ravneh občutno poslabšujejo. Kot je velika večina kulturno-umetniške javnosti zelo dobro razumela razloge za protest Mihe Turšiča, razumemo tudi, da potrebuje NSK kot eden ključnih instrumentov civilne družbe pri oblikovanju kulturne politike za izvajanje svojega poslanstva sogovornika, ki zna sodelovati. Skrbi pa nas, da bo z morebitnim odstopom NSK ogrožena avtonomnost tega organa in da razlogi za odstop ne bodo dobili primerne obravnave.«
Ločeno mnenje je v NSK zavzela ena od sedmih članov Jadranka Plut: »Zdajšnji svet se je kot posvetovalno telo znašel v situaciji, da nima komu svetovati, razmere na področju kulture in raven dialoga pa so se v tem letu na vseh ravneh znatno poslabšale. A ne želim si, da bi z morebitnim odstopom članov NSK kot institucija postal žrtev političnih interesov in prepuščen kupčkanju trenutnih političnih odločevalcev. Zato se odstopu ne pridružujem.«
