»Nismo zavlačevali z razpisom,« je včeraj ob predstavitvi razpisa Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja zatrdila ministrica Maja Makovec Brenčič, »le odprli smo dialog in naredili prostor za soočenje mnenj in sugestij.« A izplen dialoga, ki je objavo precej zamaknil in s tem zainteresiranim šolam, vrtcem in drugim zavodom povzročil precejšnjo časovno stisko, je bolj klavrn. Na ministrstvu so od poplave pripomb upoštevali samo eno – v razpis so poleg učiteljev in vzgojiteljev zajeli tudi svetovalne delavce.
Ostali razpisni pogoji sicer ostajajo enaki. Namenjen je mladim do vključno 29. leta starosti na začetku pedagoške kariere, ki še nimajo delovnih izkušenj oziroma jih imajo manj, kot jih potrebujejo za strokovni izpit. Brenčičeva je poudarila, da je omenjena kriterija določila evropska komisija, ki je za razpis namenila 5,4 milijona evrov, zaradi česar vanju ne morejo posegati. Na ministrstvu poetično opevajo prednost medgeneracijskega prenosa znanj, ki ga predvideva razpis: mladega učitelja, ki bo prvih deset mesecev zaposlen na projektnem delovnem mestu, bo namreč v delo uvajal izkušen učitelj, ki se bo s 1. decembrom prihodnje leto upokojil. Mladi učitelj bo tako pridobil izkušnje, opravil strokovni izpit in z upokojitvijo mentorja nastopil delovno razmerje za nedoločen čas. Polno plačo bosta ves čas prejemala oba.
Maček v žaklju
A ravnatelji so skeptični. Tisti, s katerimi smo se pogovarjali včeraj, razpisa niso natančno poznali ali pa so povedali, da se nanj ne nameravajo prijaviti. V večini primerov je razlog neizpolnjevanje kriterijev, saj na njihovih šolah in vrtcih ni učiteljev, ki bi bili tik pred upokojitvijo. Eden od ravnateljev je pojasnil, da učitelja, ki se namerava upokojiti v kratkem, ne želi obremenjevati s podaljševanjem (še napornejšega) dela za dodatnih deset mesecev. Drug je dejal, da od svojih učiteljev ne more zahtevati, naj se upokojijo samo zato, da se bo šola lahko prijavila na razpis. Pa tudi če se je učitelj pripravljen upokojiti, je treba najti kandidata, ki ustreza ne le pogojem, ampak tudi njegovi strokovni smeri ali celo kombinaciji smeri.
»Postavlja se resna dilema, ali za nedoločen čas zaposliti nekoga, za kogar nisi prepričan, da bo izpolnil pričakovanja,« je opozorila ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Fani Al Mansour. Nezmožnost sankcioniranja učiteljev, ki ne izpolnjujejo delovnih obveznosti, je namreč trn v peti marsikaterega ravnatelja. Ne želijo si nakopati še novih težav. »Na podlagi tega razpisa pa dobiš mačka v žaklju.«
Eden od razlogov za oklevanje je tudi velika časovna stiska. Šole morajo najprej razpisati delovno mesto, opraviti razgovore s kandidati in izbrati ustreznega, nato pa se morajo prijaviti na omenjeni razpis. Časa imajo samo do 17. decembra. Na ministrstvu sicer predpostavljajo, da so šole, ki to nameravajo storiti, že nekaj časa pripravljene, enako tudi kandidati. A takšno razmišljanje je zgrešeno, opozarjajo ravnatelji. Ravnatelj OŠ Prule Dušan Merc, ki je letos kar dvanajstkrat iskal kandidate za službo ali nadomeščanje, pravi, da je naval vedno zelo velik, a iskanje ustreznega kandidata zahteva precej časa in pogosto tri kroge temeljitih razgovorov. »Bojim se, da s takšnim razpisom odpiramo vrata nepotizmu.«
Šole zasute z dopisi
Ko ministrstvo vztraja, da je interes za razpis zelo velik, zato najbrž misli na mlade učitelje, vzgojitelje in svetovalne delavce. Vsi ravnatelji so namreč potrdili, da poizvedovanja dobivajo že vse od avgusta. »Mladi šole zasipavajo s klici in elektronsko pošto, a večinoma prejemajo negativne odgovore,« pravi Nina Skudnik, pobudnica iniciative Za enake možnosti v vzgoji in izobraževanju. Ob tem omeni, da se je nanje obrnilo dekle, ki je poslalo povpraševanje na kar 30 šol, povsod neuspešno. Sama se na razpis ne bo mogla prijaviti, saj se je preko volonterskega pripravništva že dokopala do strokovnega izpita in zato ne ustreza pogojem.
Medtem ko na ministrstvu nameravajo težave mladih, vključno s pripravništvi, tudi v prihodnje reševati s takšnimi in podobnimi razpisi, Skudnikova opozarja, da je probleme treba rešiti sistemsko in tako zagotoviti enakopravnost vsem, saj na vsakem razpisu določena skupina izpade. Prvi korak bi bil ohranitev in redno razpisovanje klasičnih pripravništev, s čimer se strinjajo tudi ravnatelji.
