»Zli duh nam jemlje enotnost in nas vodi k tribalizmu, korupciji in drogam,« je papež Frančišek opozoril mlade Kenijce in jim zabičal, naj se ne vdajo destrukciji, ki jo prinaša fanatičnost. Množico na stadionu Kasarani v kenijskem glavnem mestu je pozval, naj plemenske delitve, ki razdvajajo državo in jo potiskajo v krvave spopade, simbolično premagajo s stiskom rok, pri čemer je sam prijel dlani dveh mladih na prireditvenem odru, da bi se nato roke navzočih sklenile v živo verigo. Poziv je veljal širšemu afriškemu avditoriju, saj je še vedno precejšen del črne celine prepoznaven po prevladujoči lojalnosti plemenu, kar povzroča politično nestabilnost in konflikte znotraj in izven večinoma kolonialno določenih meja tamkajšnjih držav.
Papeža je v državi, ki je priča pogostim napadom islamskih skrajnežev, ljudstvo navdušeno sprejelo, Frančišek pa je pozval k medverskemu dialogu. Pomanjkanje izobrazbenih in delovnih možnosti so zanj prava socialna nevarnost in plodna njiva za radikalne ideologije. Dejal je tudi, da se božjega imena nikoli ne sme omenjati, da bi se opravičevalo nasilje, in voditelje spodbudil k spremembi ozračja, v katerem se zlorablja vera. Dotaknil se je še enega perečega problema črne celine, vseprisotne korupcije. »Korupcija je kot sladkor, sladka je in nam je všeč,« je dejal in dodal, da se z njo srečujejo tudi v Vatikanu. »Prosim vas, ne razvijte tega okusa za sladkor, imenovan korupcija,« je Frančišek položil na dušo mladim Kenijcem na nairobijskem stadionu.
Frančišek, že v Argentini znan kot škof ljudi v tamkajšnjih slumih, je pred osrednjim maševanjem z znova močno politično noto, ki je vsebovala še poziv svetovnim voditeljem pred podnebno konferenco v Parizu, naj se s klimatskimi spremembami odločno spopadejo, obiskal Kangemi, eno najrevnejših četrti v Nairobiju. »Tukaj sem, ker želim, da veste, da nisem brezbrižen do vaše sreče in upanja, vaših težav in skrbi. Zavedam se vaših težav, ki jih vsakodnevno doživljate. Kako naj ne bi opozoril na krivice, ki jih doživljate?« je dejal zbranim v tamkajšnji cerkvi sv. Jožefa delavca. V tem slumu živi okoli 100.000 ljudi, približno petina pa jih je krščanske vere. V trimilijonskem Nairobiju z največjim divjim barakarskim naseljem v Afriki Kibero sicer v slumih prebiva kar polovica prebivalcev.
Slumi so kot rane
Papež je ta revna območja poimenoval za »rane«, povzročene s strani bogate in vplivne elite, in afriške vlade pozval, naj storijo več za odpravo revščine. Frančišek, ki je za svoj prvi obisk na črni celini izbral Kenijo, Ugando in Srednjeafriško republiko, države, ki jih uničujeta tako revščina kot sektaški konflikti, ni samo deklarativni borec proti revščini, ampak se skuša z revnimi in odrinjenimi zbližati s svojim življenjem, ki že moti vatikansko razvajeno kurijo. Kangemi brez osnovne infrastrukture in z za silo sestavljenimi bivališči za desettisoče ljudi leži le nekaj sto metrov od sodobno urejenih apartmajskih blokov in ograjenih stanovanjskih palač, zato je imel papež še razlog več, da opozori na »v nebo vpijočo nepravičnost in urbano izključenost« in »sebično zapravljivost manjšine«, ki si je »nagrabila denar in politično moč«, »večino pa potiska v zapuščeno, skrajno umazano in uničeno periferijo«.
Frančišek je ob tej priložnosti dejal, da Afrika ni edina soočena s tistim, kar sam imenuje novi kolonializem. Gre za temo, ki je stalnica njegovih dosedanjih obiskov kjer koli po svetu in zajema tudi nasprotovanje vse bolj propagiranemu zategovanju pasov, za katerega trdi, da najbolj prizadene delavce in revne.
