Ker da se je zadolžila za pokrivanje plač sodelavcev, ki so delali pri evropskih projektih, za te pa so denar prejemali z nekajmesečno zamudo. Vse lepo in prav, a direktorica, ki je trboveljski center za socialno delo vodila več kot 20 let, bi se v tem času že lahko naučila pravil. In se po nasvet, kako zagotoviti likvidnost zavoda, najprej obrnila na ustanovitelja, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prav tako bi morala vedeti, da poročilo o najetem kreditu sodi v vse poslovne izkaze zavoda. Četudi bi se izkazalo, da je za prikrivanje posojil ustanovitelju in neizplačane prispevke kriva računovodska služba, to ne zmanjšuje odgovornosti vodstva, ki bi moralo bdeti nad poslovanjem zavoda.

Če bo tožilstvo prižgalo zeleno luč za kriminalistično preiskavo, bodo morali poleg Grošelj-Košnikove marsikaj pojasniti tudi takratni člani sveta zavoda, predvsem njegova predsednica in poznejša vršilka dolžnosti direktorice Nataša Pavlovič. Svet zavoda je namreč prvi nadzorni organ centra za socialno delo, ki je vedel in Grošelj-Košnikovi celo izdal soglasje za oba kredita, a se jim ni zdelo potrebno, da bi o tem obvestili ustanovitelja. Še več, pogrnili so tudi na testu pregledovanja letnih poročil in zaključnih bilanc, saj so prikrivanje posojil v poslovnih listinah, namerno ali ne, spregledali.

Vendar je glede na do zdaj znane okoliščine najverjetneje, da so vsi vpleteni vedeli, zakaj najeti posojili skrivajo pred ministrstvom za delo. Morda so med mrzličnim pokrivanjem finančnih lukenj zaslutili, da so naredili napako, in stanje skušali sanirati tako, da napaka ne bi prišla na dan. Še toliko bolj v oči bode dejstvo, da je Pavlovičeva prav tako na lastno pest najela še tretji kredit, in to celo brez vednosti sveta zavoda, ki je imel že drugo sestavo. Če se vršilka dolžnosti nepravilnega ravnanja Grošelj-Košnikove in sveta zavoda, ki mu je predsedovala, ne bi še kako dobro zavedala, bi se verjetno prej kot na banko po (finančno) pomoč obrnila na ministrstvo. Tako kot se je zdaj novi direktor Rok Zupanc.

Pri tem se odpira še eno zoprno vprašanje: čemu sploh likvidnostne težave in zamude pri plačevanju prispevkov zaposlenim, če je iz evropskega socialnega sklada prišlo natanko toliko sredstev, kot jih si jih je Grošelj-Košnikova sposodila pri banki? Vsaj neresne so njene izjave, da je imel zavod ob njenem odhodu julija lani poravnane vse obveznosti, ko pa so le nekaj mesecev pozneje v zavod poklicali iz finančne uprave in jih seznanili z neplačanimi prispevki, zaradi česar se je konec leta tudi njena naslednica Pavlovičeva zatekla po nov kredit.

Več o spornem poslovanju zavoda bo očitno jasno šele po zaključku revizije. A poslanka stranke, katere temeljno vodilo so pravna država, odgovornost, pravičnost in etični standardi, bi kljub vsemu lahko, če ne kar morala, v primeru potrjenih nepravilnosti že zdaj napovedati svoj odstop, ne pa se do zadnjega izogibati odgovornosti.