Ko govorimo o železovi rudi, je treba vedeti, da precej kupcev prihaja iz Kitajske. Prav Kitajska je v zadnjih letih potrebovala precej železa za gradnjo infrastrukture (ceste, železnice, pristanišča...), pa tudi za gradnjo stanovanjskih zgradb. Gradili so nove proizvodne kapacitete, za kar so prav tako potrebovali železo. Sedaj se je gospodarstvo našlo v situaciji, ko je na nepremičninskem trgu preveč ponudbe in proizvodne kapacitete niso dovolj izkoriščene.
Železarne so postale ekološki problem in zaradi pomanjkanja povpraševanja se bodo verjetno nekatere tudi zaprle.
Tudi pri rudarskih podjetjih prihaja do premikov. Pred leti so podjetja predvsem povečevala kapacitete za izkop, saj se je pričakovalo, da se bo povpraševanje po železovi rudi skozi čas povečevalo. Sedaj je jasno, da so bila pričakovanja previsoka, in začela se je borba za tržni delež. Pri tem večja podjetja še naprej širijo kapacitete, saj želijo znižati proizvodno ceno. Z večjo količino na trgu, ki jo ponudijo po nižji ceni, poskušajo s trga izriniti manjše proizvajalce. Tako bo lahko čez nekaj let na trgu le peščica večjih rudarskih podjetij, ki bodo na trgu ponujala železovo rudo, ki bo izkopana z nižjimi stroški kot danes.
Trend padanja cen železove rude se lahko še nadaljuje. Čeprav imajo nekateri to za posledico ohlajanja kitajskega gospodarstva, so razlogi verjetno drugačni. Kitajsko gospodarstvo je v fazi transformacije. Infrastruktura se bo gradila še naprej, gospodarstvo pa se bo bolj razvijalo v smeri nove ekonomije. Rast bruto domačega bo vse bolj odvisna od informacijske tehnologije – pametnih telefonov, aplikacij ter drugih inovativnih rešitev. Tudi trgovina se seli na splet, saj prodaja v spletnih trgovinah beleži bistveno višje stopnje rasti kot prodaja v tradicionalnih trgovinah. Nova ekonomija pa zahteva manj železa in jekla.
