Toda ni jih malo, ki še vedno menijo, da lahko ukanijo tako mater naravo kot zakone fizike. Pozimi je mrzlo, sneg in poledica naredita svoje. Ne glede na globalno segrevanje, takšne in drugačne pline, menjave in skakanje severnega in južnega tečaja zdaj sem, zdaj tja. Na koncu mati narava poskrbi, da vse »pade« na svoje mesto. Tudi človek. Da, zimskih pnevmatik si verjetno nismo izmislili zato, ker se gumarski industriji to zdi lepo in fino. Ne, izumili so jih zato, ker jih potrebujemo. In še vedno se najdejo junaki in tisti, ki lomijo zakone fizike, rekoč, saj letos ne bo huda zima, bom privarčeval s pnevmatikami. Da, bo privarčeval, a le pod pogojem, da ostane doma. Kajti ko postane hladno, vsa ta finančna globokoumna kalkulacija odpove. Na celi črti. »Vozil bom bolj previdno,« se priduša drugi. Ne, ne boš, ker ne moreš. Ko si enkrat na ledu, je vsa previdnost že odveč, je že prepozno.

Zatorej, za take jedrske fizike, ki so na novo izumili in vsako zimo znova izumljajo teorijo zime, le en nasvet: za vaše in moje zdravje raje vidimo, da se iz voznika prelevite v potnike javnega prevoza ali pa avtomobil lepo na toplem ujčkate v domači garaži. Najkasneje do pomladi. Kajti pred tem ste nevarni na cesti, že tako in tako vozimo, kot da nismo prišli dlje od stopnje enega od homo sapiensovih prednikov. Na drugi strani pa so tisti, ki se ob besedi »zima« zdrznejo in se jim začnejo pred očmi vrteti nešteti možni, seveda črni, scenariji. In se na cesti tudi tako obnašajo. Tudi za te bi bilo bolje, da presedlajo na vlak ali avtobus. Kajti tudi na smrt prestrašeni vozniki so nevarni. In potem bodite pametni, kajti vsako leto je enako… Ali pa še huje.