Kar je petek za teden, je december za leto, pravijo. Vsak petek resda ne diši po cimetu, klinčkih in drugih sladkobnih aromah, vsak december pač. In glede na to, da so v našem največjem mestu že prižgali novoletno okrasje, je očitno napočil tisti čas leta, ko vrata pečic pospešeno škripajo in pekači rožljajo, mešalniki brnijo in prodaja pecilnega praška ter vanilje se poveča za nekajkrat, ko pridne roke ob večerih, ko se električni števci preklopijo na nočno tarifo, pozno v noč pripravljajo praznično pecivo. Med najboljše in zelo priljubljene decembrske sladice nedvomno sodijo medenjaki. Tako se imenujejo, ker jih pri nas večinoma pripravljamo z medom. Ampak najslavnejši medenjaki so nürnberški, ki se od naših medenih nekoliko razlikujejo. V prednovoletnem času stojnice nemških mest kar buhtijo od slastnih medenjakov s tako imenovanim nürnberškim paradoksom – najslavnejši medenjaki na svetu medu sploh ne vsebujejo! Pogosto pa niti moke.
Medenjaki, ki jim v Nemčiji pravijo lebkuchen, kar z medom nima povezave, moke ne potrebujejo, saj je že testo iz mletih lešnikov, mandljev ali orehov dovolj gosto. Za najboljše veljajo tisti, ki bele moke sploh ne vsebujejo. Nekateri jim namesto tega dodajo nekaj krušnih drobtin, kot je zaslediti v izvirnem nemškem receptu, nekateri pa uporabijo rženo ali celo rožičevo moko. Nemci medenjakom pravijo tudi pfefferkuchen, poprovi kolački, saj v nekaterih različicah vsebujejo nekaj popra. Začimbe za medenjake so sploh nekaj posebnega, v običajni različici vsebujejo cimet, klinčke, piment, koriander, ingver, kardamom in muškatni orešček, v različici za poprove kolačke pa janež, ingver, piment in poper. Različic je najbrž toliko, kolikor je pekov medenjakov, zato nič hudega, če jih boste pripravili po svoje.
Nürnberški medenjaki
Potrebujemo 500 g sladkorja, 500 g mešanice lešnikov, mandljev in orehov, 500 g rozin, 200 g kandirane limonove lupine, 200 g kandirane pomarančne lupine, 10 jajc, 250 g masla, 2 čajni žlički cimeta, 1/2 čajne žličke mletih klinčkov, 10 g sode bikarbone, 200 g drobtin, 6 žlic moke, žlica ali dve konjaka ali ruma. Za podlago in preliv še zavoj majhnih okroglih oplat. Za belo glazuro še 200 g sladkorja v prahu, polovico beljaka debelejšega jajca ali cel beljak drobnejšega, 2 žlički limonovega soka. Za čokoladno glazuro še 70 g čokolade s 70 odstotki kakava, 50 g masla, 2,5 žlici mleka, 2,5 žlici sladkorja, brizg ruma. Nekaj mandeljnov za okras.
Kandirane lupine skupaj z rozinami zmeljemo s strojčkom za mletje mesa. Prelijemo s konjakom ali rumom, pokrijemo z mletimi oreški in pustimo počivati čez noč. Nato dodamo vse ostale sestavine z raztopljenim in ohlajenim maslom ter dobro premešamo v gladko maso. Z njo nadevamo oplate (ker je masa precej lepljiva, si pomagamo tako, da prste pomakamo v vodo), na vrh položimo nekaj vzdolžno razpolovljenih mandljev in jih naložimo na nepomaščen pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo jih 20–25 minut pri 200–220 stopinjah Celzija. Ko se nekoliko ohladijo, pripravimo sladkorno glazuro. V kotliček presejemo sladkor v prahu in dodamo beljak ter limonov sok po kapljicah in mešamo toliko časa, da dobimo gladko in snežno belo zmes. Z njo oblijemo medenjake, po želji okrasimo z mandeljni in po želji postavimo v toplo (ne vročo!) pečico, da se glazura prej strdi. Čokoladno glazuro pripravimo tako, da čokolado drobno nastrgamo v kozico. Dodamo sladkor in mleko ter pristavimo. Pri nizki temperaturi počasi mešamo, da se sladkor raztopi. Dodamo še maslo in mešamo le toliko časa, da se to stopi. Glazuro odstavimo in takoj nanesemo na medenjake, ki jih okrasimo še z mandeljni in nato čez noč postavimo na hladno.
