Angelin birokrat
Govori kot kanclerka, in v Berlinu danes takih ni veliko. Prijatelj mu je odsvetoval zasedbo najzahtevnejšega položaja v nemški državni upravi. Tveganje je preveliko, ga je svaril. Če mu bo spodletelo, ga bodo žrtvovali kot kmeta na šahovnici. Vendar Frank-Jürgen Weise ni okleval, ko mu je Angela Merkel ponudila prevzem vodenja zveznega urada za migracije in begunce (BAMF). Funkcijo opravlja častno, brez plačila, saj ostaja direktor nemških zaposlitvenih centrov. V Nemčiji torej ni odgovoren le za učinkovito sprejemanje prebežnikov, temveč se mora hkrati boriti tudi zoper brezposelnost v državi. »Prepričan sem, da je Nemčija zmožna sprejeti 800.000 beguncev na leto,« poudarja. Vse je zgolj vprašanje logistike in birokracije: registracija, prerazporeditev, posredovanje del. »To je izvedljivo. Zato to tudi izvajamo. Nemci bi se morali veseliti. Ni prav, da se zaradi tega dviguje toliko prahu.« Zadržan, previden, discipliniran in prijazen vrhovni uradnik pa se ne odlikuje le po tehtnih besedah, temveč tudi dejanjih. Urad, ki mu je bil zaupan, potrebuje korenite spremembe. Preden je v Evropo pljusknil migracijski val, je bil v prvi vrsti zadolžen za integracijo prišlekov. Zdaj se je soočil s povsem novimi nalogami. V kratkem se bo število zaposlenih povečalo s 3000 na 7300, morda celo več, če bo moral urad skrbeti tudi za napovedane registracijske cone. Vendar problem ni zgolj kadrovska podhranjenost urada, temveč tudi birokratsko neučinkovito spoprijemanje s stotisoči prošenj za mednarodno zaščito. »Uprava, ki ne zna opravljati svojega dela, izgubi pravico do obstoja,« je odločen Weise in napoveduje boj z neučinkovito papirologijo. Časa za vse te naloge nima veliko. »Politiki so neusmiljeni. Ne vprašajo se, kar so sami storili narobe. Iščejo zgolj hitre rešitve nastalih težav.« Njegov angažma je nenavaden tudi zato, ker je pred leti obogatel kot ustanovitelj logističnega podjetja in mu pravzaprav ne bi bilo treba od jutra do večera garati v javni upravi. Še manj se mu je treba komurkoli dokazovati. Weise med pomenkom ugrizne v presto in razloži svojo hladnokrvnost: »Veste, če jih je toliko živčnih, ne morem še jaz postati nemiren.«