Še leta 2013 je bila na vrhu pričujoče tabele Indija. Pa so se stvari spremenile. Savdska Arabija največ orožja dobiva od zavezniških ZDA. Američani so jim celo pomagali zgraditi vojaško mesto Medinat Al Malek Khaled Al Askariyah ali po naše Vojaško mesto kralja Khalida. V mestu lahko živi 65.000 vojakov in pomožnega osebja. Po drugi strani imajo okoli 400 različnih bojnih letal (F-15, eurofighter typhoon, panavia tornado), kakih 120 letal za trening, 100 transportnih letal in 150 bojnih helikopterjev. Jasno stvari naročajo tudi za naprej, saj nikoli ne veš, kje te čaka sovražnik. Savdska Arabija bo imela recimo naslednje leto skupaj 100 tudi nam znanih novih švicarskih pilatusov. Savdska vojska šteje okoli 175.000 vojakov, pod vodstvom maršala Saleha Al Muhaya pa imajo več kot 1000 tankov (patton, abrams, AMX), nekaj tisoč različnih oklepnikov in oklepnih avtomobilov in, samo za občutek, okoli 18.000 najboljših terenskih vozil, v glavnem ameriških humveejev. Na morju imajo 90.000 vojakov in (med drugim) sedem modernih fregat.
Indija kupuje manj kot včasih, a kljub temu imajo na voljo kakih 590 bojnih letal, pa še vsaj enkrat toliko drugih letal in okoli 1000 helikopterjev, ki so v rokah različnih rodov indijske vojske, ki sicer šteje, skupaj z rezervisti, okoli 2 milijona vojaških oseb. Samo v mornarici imajo 58.350 vojakov, ki upravljajo 182 plovil, med njimi je tudi jedrska podmornica Čakra – Akula II, ki jo za indijsko armado izdelujejo Rusi. Indijske oborožene enote vodi predsednik Pranab Mukherjee, za svoje delovanje pa porabijo 1,7 odstotka indijskega BDP. Od leta 1974 imajo jedrsko orožje.
Kitajska je edina država na svetu, ki je tako med velikimi kupci kot med velikimi prodajalci orožja. Na voljo imajo 2,285.000 rednih vojakov in pol milijona rezervistov. Njihov letošnji proračun je (za ameriškim) drugi največji na svetu, gre za 132 milijard evrov. Kitajci kupujejo skoraj samo od Rusov, prodajajo pa po Aziji, Afriki in Južni Ameriki. In kaj imajo na voljo? Od leta 1964 so recimo jedrska velesila, ki ima trenutno na voljo 230 jedrskih glav. Imajo okoli 3000 bojnih letal in 485 različnih vojaških plovil, med njimi 69 podmornic.
Država sedmih emiratov ima okoli 10 milijonov prebivalcev in osemnajsti največji vojaški proračun na svetu. Drugače rečeno: za vojsko vsako leto zapravijo več kot 15 milijard dolarjev, kar je debelih 7 odstotkov njihovega BDP. Na voljo imajo 70.000 vojakov, ki jim po potrebi dodajo več kot pol milijona rezervistov. Združeni arabski emirati posedujejo še okoli 150 bojnih letal, 72 različnih plovil. Zraven je še 550 najmodernejših francoskih tankov in nekaj tisoč bolj ali manj oklepnih vozil. Pa še 600 patrij so naročili na Finskem.
Če ima močno vojsko Kitajska, jo mora imeti tudi Tajvan. 130.000 glav šteje njihova armada. Imajo 1300 tankov in kakih 5000 različno opremljenih oklepnih vozil. V sestavi imajo okoli 200 helikopterjev in 508 bojnih letal. Za vsak slučaj pa imajo proti zraku obrnjenih še kakih 700 protiletalskih sistemov. Država, ki ima 21 milijonov prebivalcev, večino orožja kupi v Združenih državah, vsake toliko je zaslediti le še kako švicarsko, francosko ali švedsko pokalico. Je pa očitno, da na Tajvanu razvijajo močno vojaško industrijo tudi sami.
V Avstraliji štejejo, da lahko v primeru vojne vpokličejo več kot 4 milijone moških in 4 milijone žensk, čeprav realno razpolagajo s kakimi 58.000 vojaškimi osebami. Za vojaške potrebe jim proračun omogoča 20 milijard evrov, kar je skoraj dva odstotka njihovega BDP. Je pa res, da okoli 400 milijonov evrov zaslužijo z izvozom svojega orožja. Nekaj je. Doma imajo 265 bojnih letal, večina je ameriških boeingov, le nekaj je kanadskih, švicarskih in francoskih. Drugače je na voljo še 140 helikopterjev in 47 različnih vojaških plovil.
Južna Koreja ima sosedo, ki rožlja tudi z jedrskim orožjem, zato je morda razumljivo, da se tudi sami na veliko oborožujejo. Njihova armada šteje pol milijona ljudi, leta 2014 pa so imeli na voljo 552 vojaških letal. Proti severni sosedi je obrnjenih tudi približno 2400 tankov, ki jih skoraj po pravilu izdeluje Hyundai Rotem, le nekaj je uvoženih. Okoli 3000 je drugih oklepnih vozil, ki jih v glavnem izdeluje KIA. Kakih 40.000 je terenskih vozil, in tudi to naredi KIA. Od Američanov dobijo raketne in protiraketne ter radarske sisteme. In sisteme za odstranjevanje min.
Indonezijske oborožene sile bodo letos zapravile za svoje delovanje in nakupe orožja nekaj več kot 8 milijard dolarjev, kar je približno odstotek indonezijskega BDP, in če je verjeti spletnim informacijam, naj bi se naslednje leto proračun zmanjšal za 700 milijonov dolarjev. Indonezijci pravijo, da imajo več kot 400.000 vojaških oseb, gre za izkušeno vojsko, ki recimo poseduje pet podmornic in šest fregat ter 110 letal in več kot 300 tankov. Kupujejo po vsem svetu in le redke kose naredijo sami. Vojsko vodi general Gatot Nurmantyo.
Ko se bo Evropi priključila Turčija, bo naša širša domovina močnejša tudi za osmo najštevilčnejšo vojsko na svetu. 640.000 jih je in še 378.000 v rezervi. Turčija na leto zapravi za svoj vojaški sistem in nakupe orožja konkretnih 18,2 milijarde dolarjev, kar znese 2,4 odstotka BDP. Turške kopenske sile se lahko pohvalijo z okoli 4000 tanki, oklepna in terenska vozila pa štejejo v desettisočih. Imajo kakih 300 letal F-16 in F-4E ter 80 transportnih in 200 letal za treninge. Pa še kakšno vohunsko zračno plovilo se najde zraven.
Čeprav med Pakistanom in Indijo ni več takšnih napetosti kot pred leti, se Pakistanci še naprej solidno oborožujejo. In kar je tudi pomembno za proizvajalce, Pakistanci so veliki uvozniki orožja. Predvsem ameriškega. Pakistanska armada ima 750.000 aktivnih vojakov, iz rezerve pa jih lahko pokličejo še pol milijona. Vojsko vodi zapriseženi antidžihadist Raheel Sharif, ki si ob človeški sili lahko pomaga z več kot 270 helikopterji in več kot 3000 tanki. Sicer pa imajo eno najboljših košarkarskih ekip v državi in od leta 1998 tudi nuklearno orožje.
