Sezonska neurja na Sredozemskem in Egejskem morju so krepko zmanjšala dotok beguncev v Evropo. Medtem ko v zadnjih dneh na sredozemski poti od afriških obal do Italije skorajda ni več prehodov, je krepko upadlo tudi število beguncev, ki so se na pot proti Evropi podali iz Turčije po krajši plovni poti do grških egejskih otokov. Pred dnevi je na otoke prispelo zgolj nekaj sto ljudi, predvčerajšnjim se je število prihodov ponovno nekoliko povečalo – na 1700. Vendar je število teh prihodov krepko manjše od novembrskega dnevnega povprečja, ko so na grških otokih sprejeli okoli 4500 migrantov na dan. Hkrati naj bi grške varnostne sile začele izvajati temeljitejši nadzor na meji, kar je očitno več tihotapskih združb prisililo k zmanjšanju poslov prevažanja beguncev na grške otoke. Temeljitejšega nadzora se lotevajo tudi turški varnostni organi. Uradna Ankara z okrepljenimi mejnimi patruljami pred nedeljskim vrhom EU-Turčija, na katerem naj bi se dokončno dogovorili o akcijskem načrtu za zajezitev migracijskega toka v Evropo, kaže svojo pripravljenost, da bodo verjetno doseženi dogovor tudi pripravljeni izvajati.
Zavračanje bo brez učinka
Zaradi slabšega vremena in upočasnjenega migracijskega toka se državam na balkanski poti ponuja priložnost, da dopolnijo nastanitvene zmogljivosti za zimo. Kljub slabšim vremenskim razmeram se namreč ne pričakuje, da bo tok migrantov popolnoma usahnil. Odkar je Makedonija začela minuli teden na meji zavračati vse begunce, ki ne prihajajo iz Sirije, Iraka in Afganistana, se je začel begunski tok krepko upočasnjevati. V visokem komisariatu ZN za begunce so že opozorili, da države ne bi smele zavračati beguncev zaradi njihove nacionalnosti, vsi imajo pravico, da se njihova prošnja za azil obravnava individualno.
Zaradi makedonskih ukrepov na meji z Grčijo se smer migracijske poti ni spremenila, ugotavlja Radoš Djurović, direktor srbskega centra za pomoč in zaščito prosilcev. Opažajo pa, da del beguncev iz Makedonije v Srbijo vstopa nezakonito s pomočjo tihotapcev, ki so jih zasledili tudi na srbsko-hrvaški meji v Šidu. Za zdaj gre za manjše število ljudi. Če pa bi začelo prihajati do večjih težav na srbsko-makedonski meji, ker makedonske oblasti na meji z Grčijo verjetno ne bodo mogle zadržati vseh beguncev, bi se utegnil tihotapski posel še bolj razcveteti. »V takšnih okoliščinah postanejo tihotapci vse bolj dejavni,« pravi Djurović. Makedonska politika preprečevanja vstopa migrantom iz Bangladeša, Pakistana, Irana in Maroka je po mnenju Djurovića zgolj ponudila možnost večjega zaslužka tihotapcem. »Povečalo se bo zgolj trpljenje ljudi, kakšnih posebnih rezultatov pa ta politika ne bo prinesla. Zgolj trideset odstotkov migrantov, ki prehaja mejo, namreč ne prihaja iz Sirije, Afganistana in Iraka.« Djurović dodaja, da je iz izkušenj jasno, da nikakršen ukrep nikoli ni ustavil migracij. Po njegovem mnenju bi padla tudi ograja na srbsko-madžarski meji, če bi se tam zbralo 50.000 ljudi in bi migrante srbski prevozniki še naprej namesto na mejo s Hrvaško vozili na mejo z Madžarsko.
Begunci poskušali predreti ograjo
V minulih dneh se je na grško-makedonski meji na nikogaršnjem ozemlju nabralo do 2000 ljudi. Mnogi so si v znamenje protesta zašili ustnice, drugi so napisali plakate, na katerih so opozarjali, da niso teroristi, v Evropi pa bi si želeli le boljšega življenja. Del teh migrantov se je po podatkih tamkajšnjega urada Mednarodne organizacije za migracije (IOM) ponovno vrnil v nastanitveni center v grškem obmejnem kraju Idomeni, nekaj pa v Atene, kjer bi utegnili zaprositi za azil v Grčiji. Včeraj jih je na mejnem območju vztrajalo še 750. Po petih dneh čakanja jih je več sto poskušalo prebiti mejno ograjo. Na policijo so metali kamenje in vpili, naj jim dovolijo nadaljevanje poti v Nemčijo. Policija je odgovorila s solzilcem. Redke, ki jim je uspelo prebiti mejno pregrado, so ujeli.
Ali so tihotapci zdaj dejavnejši tudi na grško-makedonski meji, predstavnica IOM Ivona Zakoska včeraj ni mogla potrditi. Za zdaj niso zaznali, da prihaja do tihotapljenja ljudi. Kljub temu bodo na pojav takšnega prečkanja meje morali ostati pozorni v prihodnje, so dodali. So pa v IOM že zaznali poskuse nezakonitih prehodov grško-makedonske meje po uvedenih omejitvah prehajanja za migrante posameznih nacionalnosti.
Ukrepi, ki so jih po bruseljskem mini vrhu EU-Balkan uvedle države vzdolž balkanske migrantske poti, bodo po mnenju Djurovića upočasnile tok beguncev, kot sta si želeli Avstrija in Nemčija. Migrantski tok bi se utegnil zaradi negotovih razmer na srbsko-makedonski meji prelomiti prav na območju Srbije. Makedonija namreč naj ne bi bila sposobna uresničiti dogovora z bruseljskega mini vrha, zato bi srbsko ozemlje z velikim številom obtičanih beguncev utegnilo postati tamponska cona. Za zdaj se begunci na srbskem ozemlju še ne zadržujejo, temveč se po vstopu iz Makedonije premikajo naprej Hrvaški.
