Kljub umikanju pojma gradnje v lastni režiji iz zakonodaje na ministrstvu za okolje in prostor zatrjujejo, da ne ukinjajo samograditeljstva, in poudarjajo, da pri gradnji stanovanjskih hiš ali gasilskih in drugih društvenih domov ne bo obvezno sodelovanje usposobljenih posameznikov pod vodstvom kvalificiranega vodje del. »Vodja del bo potreben samo pri zahtevnih posegih v prostor,« so sporočili in dodali, da bo o tem, kaj zna narediti sam in česa ne, presojal vsak investitor sam. Bo pa moral vsako gradnjo nadzirati, voditi in usmerjati vodja gradnje, ki ga bo lahko investitor izbral le med pooblaščenimi arhitekti in inženirji.
Samograditeljstvo brez meja?
Toda osnutek novega gradbenega zakona ni tako jasen kot ta pojasnila ministrstva. V predlaganem 14. členu je zapisano, da morajo gradnjo izvajati strokovno tako usposobljene osebe, da bodo zagotovile kakovostno izvedbo del. Prav tako isti člen za vsako gradnjo zahteva še vodjo del, saj v njem piše, da mora vsak izvajalec imenovati vodjo del s primernimi kvalifikacijami in izkušnjami za ta položaj. Drži pa, da ministrstvo zgolj za zahtevne objekte izrecno predpisuje, da lahko dela vodi samo pooblaščeni arhitekt ali inženir.
Med zahtevne posege so sicer uvrstili objekte z več kot 1600 kvadratnimi metri površine, ali več kot 10 metri višine, ali več kot pet metrov globokimi podzemnimi deli, ali s pomembnimi vplivi na okolje... Če okoljsko ministrstvo s svojimi pojasnili misli resno, to pomeni, da bodo po novem posamezniki v lastni režiji lahko gradili celo večje objekte kot sedaj, ko je meja določena pri 250 kvadratnih metrih površine. Oziroma pri 350 kvadratnih metrih, ko gre za gasilska in planinska društva.
Ker v predlogu novega zakona gradnja v lastni režiji ni več izrecno omenjena, zanjo potemtakem ne bodo veljale več niti druge omejitve. Zdaj lahko posameznik v lastni režiji gradi le za lastne potrebe, in še to samo enostanovanjsko hišo, kmetijsko stavbo ali društvene prostore. Po novem bo očitno lahko vsak, ki se bo čutil sposobnega, gradil vse razen zahtevnih objektov, tudi denimo poslovne prostore za prodajo na trgu. Že omenjeni 14. člen sicer izrecno zahteva sklenitev pogodbe med investitorjem in izvajalcem gradnje. Toda če bo posameznik gradnjo izvajal v lastni režiji, mu pogodbe s samim seboj seveda ne bo treba sklepati, pravijo na okoljskem ministrstvu.
Hudič je v podrobnostih
To sicer nikjer v predlaganem zakonu ni zapisano in bi lahko vodilo do tega, da bi nazadnje vendarle vsi po vrsti morali najemati profesionalne gradbince, a na ministrstvu mirijo, da bodo vse morebitne nejasnosti in razkrite pomanjkljivosti še dodelali in odpravili. Prav zato, da se pravočasno opozori nanje, je o novi gradbeni in prostorski zakonodaji, ki poleg gradbenega zakona zajema še zakon o urejanju prostora in zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, vse do 20. januarja odprta javna razprava.
Sicer pa na ministrstvu potrjujejo, da želijo ukiniti izrecne omejitve samograditeljstva, kot jih poleg Slovenije recimo poznajo še na Hrvaškem. Z novo zakonodajo nas želijo bolj približati tujini, kjer je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano.
Niti bavarski niti štajerski gradbeni zakon (v Nemčiji in Avstriji gradnjo urejajo deželni zakoni) samograditeljstva recimo ne omenjata, a ga dopuščata. Bavarski zakon določa, da mora investitor poiskati ustrezne zunanje sodelavce le, če sam ni sposoben graditi po predpisanih zahtevah. Tudi na avstrijskem Štajerskem izrecnih zahtev za izvajalce gradnje ne poznajo, mora pa tako kot že zdaj v Sloveniji investitor zagotoviti nadzornika gradnje. Na Hrvaškem lahko medtem posameznik gradi samo za lastne potrebe in le, če ima ustrezno izobrazbo s področja arhitekturne ali gradbene stroke in opravljen strokovni izpit za področje izvajanja gradnje, pri čemer lahko zgradi samo družinsko hišo.
