Člane nekdanje uprave družbe Zvon Dva Holding, ki jih organi pregona že preiskujejo zaradi spornega izginotja hrvaške Luke Zadar iz stečajne mase tega cerkvenega finančnega holdinga, je doletela nova ovadba.
Zaradi prepozne razglasitve insolventnosti, odlašanja z izterjavo največjega dolžnika (Zvona Ena Holdinga) in kopice vprašljivih nakazil, ki segajo v čas izpodbojnosti, je odvetnik Blaž Kovačič Mlinar zoper njih naznanil sum storitve kaznivega dejanja. Mlinarja so za ukrepanje proti odgovornim pooblastili največji upniki Zvona Dva Holdinga, zaradi enakih nepravilnosti pa je ovadil že bivšo upravo Zvona Ena Holdinga.
Kdo se bo moral zagovarjati zaradi domnevno spornih poslov, uradno ni mogoče preveriti. Po dostopnih podatkih pa bi lahko šlo za člana uprave Franca Ješovnika in Ljuba Pečeta. Prvi je vodenje Zvona Dva Holdinga prevzel leta 2004, ko so se začeli cerkveni gospodarski posli, in je za njegovim krmilom ostal do aprila 2011. Nedolgo po razglasitvi insolventnosti in začetku prisilne poravnave ga je namreč zamenjal Peče, ki je Zvon Dva Holding vodil do njegovega stečaja januarja 2012.
O razsežnosti finančnega zloma Zvona Dva Holdinga priča višina prijavljenih zahtevkov in nekajkrat manjši obseg premoženja, ki je ostalo v stečajni masi. Banke, odvisne družbe in drugi so prijavili za več kot 200 milijonov evrov navadnih in zavarovanih terjatev ter še enkrat toliko pogojnih terjatev. Konec leta 2012 je imel medtem za le 40 milijonov evrov premoženja.
Leto dni prepozno razglasili insolventnost
Za Ješovnika in Pečeta so obremenjujoče ugotovitve revizijskega poročila, ki ga je stečajna upraviteljica Vida Gaberc naročila pri Andreju Marincu iz podjetja BDO Svetovanje. Iz pregleda poslovanja izhaja možna odškodninska odgovornost nekdanje uprave in nadzornega sveta Zvona Dva Holdinga pa tudi dvom o zakonitosti delovanja. Pri vsem tem je ključno vprašanje, kdaj bi moral Zvon Dva Holding razglasiti insolventnost, sprožiti ustrezne postopke in omejiti vsa plačila, ki niso bila nujna za njegovo redno delovanje.
Po mnenju Marinca to ni bilo marca 2011, ko se je uradno začela prisilna poravnava, ampak konec leta 2009. Za to naj bi obstajalo več znakov, med drugim previsoka izpostavljenost do Zvona Ena Holdinga in prenizka vrednost danih zavarovanj. Posojila, katerih vrednost je dosegala skoraj 160 milijonov evrov, so bila namreč zavarovana s 70-odstotnim deležem v T2. Ta je bil ocenjen na kar 82 milijonov evrov, pa še to ob predpostavki, da operater ne bo končal v stečaju in da bo normalno odplačeval posojila. Slednje se kasneje ni uresničilo.
Za več kot štiri milijone evrov spornih nakazil
Banke so prek Zvona Dva Holdinga obvodno financirale Zvon Ena Holding. Tako so vsega nekaj mesecev pred začetkom prisilne poravnave, ko je bila družba po mnenju Marinca že insolventna, nakazali NKBM več kot 600.000 evrov, Gorenjski banki okoli 372.000 evrov, Hypu nekaj več kot 340.000 evrov, Abanki Vipi skoraj 144.000 evrov, sredstev pa so bili deležni še NLB, Banka Celje in Raiffeisen. Skupaj je bilo za 2,6 milijona evrov nakazil, pri čemer je šlo v glavnem za plačilo obresti.
Uprava je med drugim opravila še za okoli 1,5 milijona evrov nakazil, ki naj bi neposredno oškodovala Zvon Dva Holding. Ena največjih napak, ki jo Marinc očita nekdanji upravi Zvona Dva Holdinga, je opustitev izterjave njihovega največjega dolžnika.
Spomnimo, da že potekajo preiskave v več posamičnih zgodbah, povezanih s propadlim nadškofijskim gospodarstvom.
