»Lepota smučišča Vogel me je res presenetila,« je včeraj po skupščini delničarjev dejal novi večinski lastnik Žičnic Vogel Anthony Tomažin. Vprašanje, ali ga je že kdaj obiskal, lahko bi ga namreč občudoval zgolj na fotografijah, ga je presenetilo. »Seveda sem že smučal na Voglu, pa tudi padel sem,« je zatrdil. Tomažinovo podjetje RCC računalniške storitve ima trenutno v lasti dobro polovico vseh delnic Žičnic Vogel, ta teden je objavilo prevzemno namero za odkup vseh delnic. Novi lastniki pa so včeraj zamenjali dosedanja nadzornika iz KD kapitala, nekdanjega večinskega lastnika Žičnic Vogel, Vojka Kokoravca in Damijana Korošca z Anthonyjem Tomažinom in Srečkom Kosom.
Usodni oddih podkrepile obetavne številke
Zdi se, da se je poslovnež slovenskih korenin v smučišče zaljubil na prvi pogled. »Vogel sem obiskal novembra lani, ko je ravno zapadel prvi sneg. Naslednji dan so se oblaki razkadili, razjasnilo se je, jaz pa se lepotam nisem mogel načuditi,« pripoveduje. Jeziček na tehtnici v prid nakupu večinskega deleža pa so premaknile letošnje rekordne številke iz poletne sezone, v kateri so našteli več kot 100.000 obiskovalcev. »Dohodki so v zadnjih letih zrasli za polovico, Vogel ima še velik neizkoriščen potencial,« je prepričan Tomažin. Prizadeval si bo, pravi, da ga bo povezal z drugimi turističnimi destinacijami, kot sta Bled in Postojnska jama.
O denarju, ki ga bo vložil v to smučišče in o konkretnih načrtih z njim, včeraj novi lastnik ni želel govoriti, saj se mora o vsem uskladiti z upravo družbe. »Največji problem je na Voglu voda, treba pa bo razmišljati tudi o ureditvi parkirišč in o prenovi sedežnice Zadnji Vogel.« Slednja je dotrajana, ga je dopolnil predsednik uprave Žičnic Vogel Boštjan Mencinger. »Če bi jo zamenjali z novo šestsedežnico, bi to stalo okoli štiri milijone evrov.« Tudi urejanje vode, odpadne in tekoče, ki bi bila namenjena uporabnikom in za zasneževanje, bo velik zalogaj, enako velja za parkirišče pod spodnjo postajo nihalke.
Dolgovi iz preteklosti
Popestriti pa na Voglu želijo tudi gostinsko ponudbo in urediti razgledno ploščad. A preden se želje spremenijo v konkretne načrte, podprte z izračuni o potrebnih vložkih, se bo Tomažin še nekajkrat sestal z upravo. »To smučišče ni zlata jama, je pa velik izziv,« razmišlja.
Kot je poudaril novi član nadzornega sveta Srečko Kos, bo treba družbo najprej konsolidirati, saj je kljub dobrim zadnjim sezonam še vedno v nezavidljivem finančnem stanju. Trenutno jo po besedah Mencingerja bremeni za 3,7 milijona evrov dolgov, ki izvirajo iz časov, ko so na smučišču zamenjali dve sedežnici in prenovili nihalko. Dolga je vse manj, se pohvali Mencinger – pred šestimi leti je denimo znašal šest milijonov evrov.
