Številke, ki so prišle na plan z napovedanim odpisom dolgov med avgustom in oktobrom, so med drugim spomnile, da se s precejšnjim številom dolžnikov ne soočajo samo podjetja, ampak tudi osnovne šole, predvsem pa vrtci. V Mestni občini Ljubljana so v javnih šolah in vrtcih ob koncu lanskega leta zabeležili več kot milijon evrov terjatev, ki so zapadle od enega pa tudi do več kot pet let, vseh odprtih dolgov pa je še nekajkrat toliko. Mnogi otroci so že v šolah, a starši računov še niso poravnali, od vključenih otrok pa so bilance vrtcev ob koncu lanskega leta pokazale, da je okoli sedem odstotkov takšnih, za katere niso poravnali obveznosti že več kot eno leto.
Ravnateljice javnih ljubljanskih vrtcev se strinjajo, da se v vsaki generaciji otrok znajde določeno število staršev neplačnikov in da se vedno tudi bo, toda vseobsegajoča kriza je pustila posledice tudi na tem področju. Starši ostajajo brez zaposlitev, vedno več je družin v stiski. »Danes je več zamujanja s plačili. Veliko staršev zdaj plačuje položnice z dvo- ali trimesečno zamudo,« pove Lučka Postružin, ravnateljica vrtca Ledina, ki sicer likvidnostnih težav še nima. V lanskem letu so bili uspešni glede izterjav tekočih dolgov, čeprav so imeli zaradi opominov in izvršb tudi stroške, nad letošnjim izkupičkom pa sta ravnateljica in računovodja precej manj zadovoljni.
Pozabljivost drago stane
Konkretne številke za letošnje leto bodo znane šele po koncu koledarskega leta, ko bodo vrtci ustanoviteljici preložili svoje letošnje bilance. Toda pri vrednosti vseh odprtih terjatev, ki je lani znašala več kot dva milijona evrov, je treba upoštevati, da so v številko vključene denimo tudi decembrske položnice, ki jih starši še lahko poravnajo do roka zapadlosti, pojasnjuje Marija Fabčič, vodja občinskega oddelka za izobraževanje in predšolsko vzgojo. Na občini sicer ocenjujejo, da imajo težave s plačilno nedisciplino in oteženim delovanjem vsi vrtci. Razlike v višini dolgov so sicer zelo različne, toda v okviru odpisa dolgov, ki si ga je zamislilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so razkrili, da povprečna vrednost zapadlih terjatev na vrtec znaša 16.400 evrov.
Izrazit porast dolga staršev do vrtcev so po besedah Fabčičeve zaznali v letu 2012 z uveljavitvijo zakona, po katerem so sprejemanje vlog za znižano plačilo vrtca prevzeli centri za socialno delo. Vloge od takrat veljajo celo koledarsko leto, glede na to, da jih starši različno oddajajo, jim tudi zelo različno potečejo. V vrtcih obešajo obvestila na oglasne deske, prilagajo dopise k položnicam, računovodja v vrtcu Ledina pravi, da jim s fluorescentnim flomastrom podčrta datum, na katerega morajo biti pozorni, a vseeno se zgodi, da vloge ne oddajo pravočasno in potem jim morajo izstaviti račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda na lestvici.
»Vrtci nimamo podatkov, ali so starši oddali vlogo ali ne, mi le kasneje dobimo obvestilo o znesku, ki ga morajo plačevati. Žal je pogosto tako, da vloge ne oddajo ravno starši, ki bi znižano plačilo najbolj potrebovali in potem ne zmorejo plačevati polne cene,« opiše Dragica Kraljič, ravnateljica vrtca Pod gradom, ki ima v petih enotah 540 otrok.
Pozabljivost ali v nekaterih primerih malomarnost lahko starše stane tudi več kot 700 evrov. Če se jim subvencija izteče decembra, za januar pa je nimajo več, bodo to pokazale šele številke na februarski položnici. Zaradi tega podatek, da najvišji dolg dolžnika znaša več kot 11.000 evrov, niti ni tako presenetljiv, kot se zdi na prvi pogled. »Tak dolg, ki je sestavljen iz glavnice in obresti, nastane lahko tudi v enem letu, če ima družina v vrtec vključenih več otrok in plačuje najvišji plačilni razred, pa ga ne zmore iz več razlogov,« pojasnjujejo na občini. Hkrati priznavajo, da sistem teoretično dopušča, da bi se starši izogibali plačilu položnic ves čas, ko otrok obiskuje vrtec.
Ponudijo jim obroke
»Kar nekaj staršev se odzove, ko vidijo opomin pred tožbo,« opaža Irena Upelj, ravnateljica vrtca Otona Župančiča, ki je z 41 oddelki eden večjih vrtcev v prestolnici. Tako Postružinova kot Kraljičeva in Upljeva pa najbolj zagovarjajo osebni pristop – po dveh opominih starše povabijo na pogovor in jim ponudijo možnost obročnega plačevanja. »Pri nekaterih res ni rešitve, kjer je le trenutna stiska, pa jim gremo naproti in če se dogovora držijo, ne začnemo sodnega postopka,« opiše Upljeva podobno kot kolegici.
Seveda se starši pogosto ne držijo dogovora, čeprav jih ravnateljice seznanijo, da bodo sodni stroški še enkrat večji od osnovnega dolga. »Včasih se moramo postaviti v vrsto, ker imajo starši več dolgov. Novost za nas so tudi osebni stečaji,« pravi ravnateljica vrtca Ledina, ki sprejme okoli 450 otrok. Rubež večinoma nikjer več ne udejanjajo, saj je zelo neučinkovit in prinese samo stroške. Redno na letni ravni pa lahko sveti zavodov odpisujejo praktično neizterljive in zastarane dolgove. Medtem ko je bilo v javnih ljubljanskih vrtcih zelo malo odziva na letošnji poziv za odpis dolgov, iz njihovih zaključnih računov za leto 2014 izhaja, da so odpisali kar 464.584 evrov dolgov.
»Vrtec tako ne dobi sredstev, vendar je to dobrodošlo, da se izognemo tekočim stroškom izterjav,« meni Kraljičeva in ponazori, da so lani odpisali dolg staršem, ki so odšli v tujino in jih ne morejo najti. V vrtcu Ledina v teh dneh ravno pripravljajo seznam, ki ga bodo predlagali za odpis na decembrski seji. Ker v petih letih niso nič izterjali, bodo predvidoma odpisali okoli 16.000 evrov, ki bi jih sicer lahko porabili za kakšno naložbo.
