Dan brez nakupov so v ZDA prvič obeležili leta 1992 po ameriškem dnevu zahvalnosti. V Sloveniji so ga prvič organizirali pred šestimi leti pri društvu za sonaraven odnos Focus, letos pa v okviru projekta Supply Cha!nge sodelujejo z več organizacijami iz vse Evropske unije. »Ta dan izkoriščamo kot priložnost, da na pretirano potrošništvo opozarjamo hkrati in glasneje, združeni na več koncih sveta,« pred današnjimi aktivnostmi društva na ljubljanskih ulicah pravi njegova predsednica Živa Kavka Gobbo. »Želimo si, da bi potrošniki razmišljali o zgodbah, ki jih imajo predmeti na trgovinskih policah, o tem, kaj pri nakupovanju zares potrebujemo in kaj z nakupovanjem spodbujamo,« pojasnjuje. Kot pravi, potrošniki s pretiranim nakupovanjem namreč čezmerno izkoriščamo naravne vire. To med drugim povzroča več izpustov toplogrednih plinov in odpadkov, kar vpliva na podnebne spremembe in zavira možnost trajnostnega razvoja. Do težave pa pride tudi, ko postane potrošnja za ljudi glavno sredstvo preživljanja prostega časa in zadovoljevanje želja.
Nesrečen potrošnik je najboljši
Ljudje kupujejo več, kot potrebujejo, ker so prepričani, da se bodo po nakupu počutili bolje, pravi psihologinja in avtorica knjige Skrita uganka denarja Katja Z. Istenič. »Vendar se na novo stvar kmalu navadijo in pozornost hitro preusmerijo k stvari, ki je še nimajo.« Živa Kavka Gobbo meni, da je nesrečen človek najboljši potrošnik, saj želi srečo kupiti in si želi nekaj, kaj je nedosegljivo. »Nakupovalni centri nam že s svojo arhitekturo sporočajo, da je vse v redu. Svetlo in toplo je, sliši se glasba, vse se blešči in izbira je velika. Vendar najcenejši in najboljši nakup je vedno tisti, ki ga ni.« Dan velikih popustov ali »črni petek« razume kot zgoščeno miselnost tega, kar se dogaja vse leto. Kot pravi, potrošnike pretirano nakupovanje ohranja le začasno srečne in pasivne.
Katja Z. Istenič opozarja tudi na vlogo reklam, ki ne prodajajo le samega izdelka ali storitve, temveč navidezno zadovoljujejo naše notranje potrebe, kot so potreba po sprejetju, samozavesti, ljubezni in varnosti. »Sčasoma tako ustvarimo podzavestne predstave o tem, kaj nam bo nakup prinesel in kako močno nam bo izboljšal življenje.«
Uprimo se predpraznični mrzlici
Sogovornici se strinjata, da so potrošniki nakupovalni mrzlici še posebno podvrženi v času praznikov. O tem, kako se ji izogniti, Katja Z. Istenič pravi: »Postavite si omejitve. Izogibajte se večjim nakupovalnim centrom in odločite se, da boste trgovino obiskali le enkrat na teden.« Pravi, da v stanju utrujenosti, lakote, žalosti in napetosti ljudje sprejemajo slabše odločitve, zato v takih trenutkih nakupovanje odsvetuje. »Nakup načrtujte vnaprej. Kadar pa se vam zgodi, da želite kupiti nekaj nenačrtovano, je koristno, da izdelka ne kupite takoj, temveč nakup preložite. V tem času lahko jasno in umirjeno premislite, ali je nakup res smiseln.«
Živa Kavka Gobbo svetuje, da ljudje predpraznični čas raje kot v nakupovalnih središčih preživijo z bližnjimi. »Ustavimo se, zadihajmo in razmislimo. Darila lahko ne nazadnje izdelamo sami.« O učinku dneva brez nakupov pa še pravi: »Zgolj en dan ni dovolj za spremembe. Te moramo vsi uveljavljati vsak dan in spreminjati vzorce potrošnje v smeri vzdržnosti. Samo en planet imamo. Mi ga potrebujemo, on nas ne.«
