Trije celjski poklicni gasilci se zaradi opeklin še vedno zdravijo v Splošni bolnišnici Celje, eden pa je včeraj zjutraj, le nekaj ur po sprejemu na urgenco, lahko odšel domov. Ranjen je tudi delavec Energetike Celje. Čeprav nihče od njih ni življenjsko ogrožen, je kolektiv v Poklicni gasilski enoti Celje zaradi nesrečnega dogodka še vedno pretresen. Nihče namreč ni pričakoval, da bo med gašenjem požara v predoru pod mostom v Čopovi ulici v Celju iz cevi izhajal plin in da bo prišlo do tako hude nesreče. Očitno je ogenj na spojih plinovoda naredil take poškodbe, da je plin začel uhajati in prišlo je do eksplozije.
Zaradi težav s plinskim ogrevanjem so bili včeraj do opoldneva stanovalci na delu Trubarjeve ulice na mrzlem, prav tako tudi ljudje v Liscah.
Vodja izmene reševal sodelavce
Po neuradnih podatkih so se zaradi eksplozije plina pod mostom v Celju poškodovali gasilci Uroš Operčkal, Matjaž Škorc, Lovro Dobrosavljevič in Aleš Gradišnik. Gradišnik je bil vodja izmene in se je poškodoval, ko je svoje kolege nesebično reševal iz predora. Vsi imajo rahle opekline obraza, tisti trije, ki so ostali na zdravljenju, pa so dobili tudi opekline srednje stopnje po rokah. Za zdaj kaže, da naj bi bili za nesrečo, ki bi se lahko končala tragično, krivi brezdomci, ki so prebivali v predoru pod mostom. Ker je bilo ponoči mrzlo in jih je zeblo, so si najbrž na improviziranem gorišču zakurili ogenj, ki jim je ušel izpod nadzora. To so neuradni podatki, saj policisti vzroka požara še niso potrdili. Direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik je povedal, da so gasilci med intervencijo uporabljali maske in da so imeli vso zaščitno opremo, ki jih je zagotovo rešila pred najhujšim.
Nevarna kurišča celjskih brezdomcev
Eksplozija plina v Celju je znova opozorila na perečo problematiko brezdomstva, ki je občina, pa četudi bi rada, ne more rešiti. V Celju imajo sicer za registrirane brezdomce zelo lepo poskrbljeno. Vsi so na toplem, saj živijo v hiši, imajo toplo hrano, zanje pa skrbi javni zavod Socio. Drugače pa je s tistimi, ki niso pod okriljem Socia in živijo v izjemno slabih in človeka nedostojnih zasilnih bivališčih. Brezdomci, ki so prihajali tudi iz Bolgarije in Romunije, so se zelo pogosto zadrževali tudi v zdaj že požganem in porušenem sto enajst let starem Rakuševem mlinu in se greli ob improviziranih kuriščih. To je bil tudi vzrok, da je oktobra lani objekt, ki je bil kulturni spomenik lokalnega pomena, zagorel.
Brezdomci so se naselili tudi v sosednjo staro pekarno, v kateri je zaradi smeti in človeških iztrebkov močno zaudarjalo. Pekarna ni bila statično varna, občina pa jo je porušila pred približno dvema tednoma. Ko je lani zagorel Rakušev mlin, se je vodstvo občine upravičeno balo, da lahko podobna usoda doleti tudi šeststo let star dvorec Lanovž v Čopovi ulici v Celju. Dvorec stoji na odlični lokaciji ob celjski obvoznici, vendar ga nihče ne želi kupiti, ker je spomeniško zaščiten in bi bilo treba v obnovo vložiti veliko denarja. Pred leti so brezdomci razbili del stene in se naselili v eni izmed sob. Privlekli so vzmetnice in najnujnejše življenjske potrebščine. Prihajali so samo ponoči, s sabo pa so imeli tudi otroke. Ker so si kurili ob odprtem ognju in je obstaja velika možnost požara, je občina zazidala luknjo in zapečatila vsa vrata in okna. Javnosti manj znano je bilo, da so ljudje brez doma živeli tudi v predoru pod mostom čez Savinjo, kjer je včeraj eksplodiral plin. Tudi tam so gasilci našli kup odpadkov, steklenic in vzmetnic.
