V akademskem svetu se vrstijo zaslužkarske afere, bohoti se antiintelektualizem, publicistična hiperprodukcija in plagiatorstvo pa zaradi pretirane kvantifikacije rezultatov prehitevata izvirna znanstvena spoznanja, so zapisali v pobudi brezprihodnosti.si, ki jo je podpisalo že več kot 800 ljudi iz akademske sfere.
Morda najhuje pa je, da so se v minulih treh letih proračunska sredstva za znanost skrčila za kar 25 odstotkov, so na javni tribuni v okviru omenjene pobude opozorili vse bolj obupani raziskovalci mlajše in srednje generacije. Znanosti, zatrjujejo, se v samostojni Sloveniji še ni godilo tako slabo.
Začarani krog razpisov
Večina držav je na krizo odgovorila s povečanjem sredstev za raziskave, Slovenija jih je občutno skrčila. Raziskovalcem tako preostanejo projekti na razpisih za evropska sredstva. A tu se problem šele dobro začne. »Od uspešnosti na teh razpisih so odvisne naše plače, zato se prijavljamo na vse možne razpise. Večinoma neuspešno. Tako se znajdemo v začaranem krogu: prijavljanje na te razpise nam pobere ogromno časa. Zaradi tega manj raziskujemo in 'pridelamo' manj (Sicrisovih) točk, to pa spet pomeni, da imamo na naslednjih razpisih še manj možnosti, da smo izbrani,« je pripovedovala dr. Ana Rotter z Morske biološke postaje Piran. Nič čudnega, da možgani pospešeno bežijo, dosmrtne prekarne službe pa postajajo v znanosti pravilo. »Tisti, ki še niso odšli v tujino, tvegajo stigmo, da so nesposobni,« opaža dr. Ksenija Vidmar Horvat z ljubljanske filozofske fakultete. Zlasti mladim raziskovalcem pa kaj drugega kot pot v tujino ne preostane. Ko se jim izteče pogodbeni čas, zanje namreč ni zaposlitve, čeprav je država vanje vložila na desettisoče evrov in čeprav praviloma sodijo med najboljše, najbolj zavzete diplomante.
(Ne)uporabni Einstein
Kriza v znanosti pa ni le finančna, je tudi kriza odnosa do znanosti. Od vstopa v potrošniški kapitalizem govorimo le še o vlaganju in potrebah gospodarstva. Pojmi, kot so razvoj misli, napredek človeštva ali splošno dobro, so izginili, je bilo slišati. Vse manj razumevanja je za bazične raziskave, šteje le neposredna in takojšnja uporabnost, je poudaril Peter Klepec z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.
»Te dni mineva sto let, kar je Einstein predstavil svojo splošno teorijo relativnosti, ob nastanku popolnoma neuporabno. Tudi Nobelovo nagrado za fiziko so letos podelili za odkritja brez vsakršne praktične vrednosti. Ta hip seveda,« je zadevo ponazoril dr. Martin Klanjšek z Inštituta Jožefa Stefana. V slovenski znanosti pa ne delujejo niti tako banalne zadeve, kot je na primer naročanje kemikalij za laboratorij. Zaradi javnega naročanja je treba na kemikalijo čakati tri mesece, pa še dražja je na koncu, kot če bi jo kupili sami, je povedal eden od resigniranih mladih znanstvenikov.
