Za danes 31-letnega Tadeja Novaka se je izlet z motorjem, kamor se je odpravil pred dvema letoma, končal predčasno s padcem, posledice katerega čuti še danes. »Zelo rad bi se pohvalil, da brezskrbno igram nogomet, a žal ni tako.« Pri padcu si je zlomil medenico in stegnenico. »Stegnenico so mi operirali takoj, ko so me pripeljali v bolnišnico, medenico pa zaradi počene sramne kosti šele nekaj dni kasneje.«
Preprečimo padce in zdravimo osteoporozo
Poškodbe medenice po izkušnjah kirurgov prizadenejo predvsem ljudi v najbolj ustvarjalnem življenjskem obdobju, med njimi je največ motoristov, adrenalinskih športnikov po padcih z višine in drugih udeležencev v prometu. Po drugi strani pa poškodbe kolka, običajno gre za zlom zgornjega dela stegnenice, po padcih pri vsakdanjih opravilih največkrat utrpijo starejši. Zakaj je tako? Kot pojasnjuje vodja urgentnega kirurškega bloka Kirurške klinike UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan, je starejših preprosto vse več, so vse bolj dejavni, a pogosto slabše vidijo in imajo slabše ravnotežje. Vse to je krivo za padce pri vsakdanjih opravilih, ki jih kosti ne zdržijo zaradi manjše gostote oziroma osteoporoze, ki je prav tako pogosta prav pri starejših.
»Predlani smo v kliničnem centru operirali okoli 900 poškodb kolka, lani pa prvič več kot 1000,« kirurg opozarja na strmo naraščanje teh poškodb. »Zato je pomembno predvsem preprečevanje padcev in zdravljenje osteoporoze,« dodaja. Operacij medenice opravijo v Ljubljani precej manj – od 70 do 100 na leto.
Dolgotrajno ležanje je mit
Kakor koli, oskrba po zlomu kolka ali po poškodbi medenice je za današnjega poškodovanca povsem drugačna kot pred nekaj desetletij. »Včasih teh poškodb niso operirali. Poškodovani je moral mirovati 6–8 tednov, kar je bilo predvsem za starejše, ki so pogosto zboleli za pljučnico in dobili preležanine, mnogokrat usodno,« opozarja dr. Kristan. Danes poškodovane poskušajo operirati čim prej – v 36 do 48 urah po padcu, pri čemer morajo biti pozorni na vse druge morebitne bolezni, kot so srčno popuščanje, motnje srčnega ritma, kronične pljučne bolezni... »Hitra operacija namreč skrajša ležanje v bolnišnici in poškodovane hitreje vrne k aktivnosti,« še opozarja kirurg.
Okoli polovica starejših, ki si zlomijo kolk, v nekaj letih ponovno zaživi tako kot pred poškodbo in kar 70 odstotkov jih je po poškodbi spet sposobnih skrbeti zase, če so to počeli že prej. Na noge jih v bolnišnici postavijo že dva dni po operaciji, medtem ko lahko samostojno sedijo že dan po operaciji. »Obremenjevanje poškodovane noge vodi fizioterapevt,« pojasnjuje dr. Kristan in dodaja, da je postopno obremenjevanje poškodovane noge celo nujno za hitrejše celjenje poškodbe.
Pozitivna naravnanost je v veliko pomoč
Kljub vsemu pa asist. mag. Drago Brilej, specialist kirurgije in travmatologije v splošni bolnišnici Celje, opozarja, da v enem letu po zlomu kolka še vedno umre 20 odstotkov ljudi. Pa ne zaradi zloma kolka ali njegovih neposrednih posledic, pač pa zaradi porušenega ravnovesja, v katerem so pred poškodbo živeli bolniki. »Po padcu se njihov običajen tok življenja, ki jih je ohranjal v splošni kondiciji, poruši.« Pogosto denimo zaradi več ležanja zbolijo za pljučnico. Zato je dobro, da starejši po zlomu kolka niso prepuščeni sami sebi, ko odidejo iz bolnišnice. Sami ali s pomočjo svojcev naj aktivirajo vse podporne službe v okolju, ki jim bodo pri tem strokovno pomagale.
Pomembna je tudi naravnanost poškodovanca, opozarja predstojnik KO za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana prof. dr. Matej Cimerman. »Od operacije naprej je vse v rokah pacienta. To ne pomeni samo, da strogo upošteva zdravnikova navodila, da dela vaje, pač pa tudi, da je motiviran za vse. Razumeti mora, da je od njegove motiviranosti močno odvisno njegovo okrevanje. Pri pacientih, ki so od prvega dne naprej pozitivni, so rezultati bistveno boljši kot pri tistih, ki jih poškodba psihološko močneje prizadene, so depresivni.« Po njegovem uspeh najbolj spodkoplje nezaupanje v delo kirurške ekipe.
Ne glede na to, da je bilo zaradi kombinacije poškodb Novakovo okrevanje dolgotrajnejše, kot bi bilo, če bi imel poškodovano zgolj medenico ali zgolj stegnenico, nedavno so mu slednjo kost operirali že petič, pravi: »Ves čas sem zaupal svojemu kirurgu. Sam najbolje ve, kaj mora narediti, jaz pa sem strogo upošteval njegova navodila.« Prav zaradi tega upa, da bo kdaj še lahko tekel in igral nogomet, četudi tega danes, dobri dve leti po nezgodi, še ne more početi. »Zavedam se, da je teorija eno, praksa pa vedno prinese dodatne izzive,« dodaja Novak.
Ob zapletih takoj k zdravniku!
Čeprav zdravniki poudarjajo, da je okrevanje predvsem odvisno od pacientov, ga lahko ogrozijo tudi nevarni zapleti. »Pazljivi morajo biti na hudo zatekanje noge z bolečino, kar bi lahko nakazovalo na trombozo, ki bi jim lahko grozila kljub zdravilom proti strjevanju krvi, ki jim jih vbrizgavajo še pet tednov po operaciji. Takrat morajo nujno obiskati svojega zdravnika, saj bi lahko prišlo do pljučne embolije,« opozarja dr. Kristan. Prav tako je zdravnika treba obiskati, če operativna rana začne otekati in boleti. »Sicer pa imajo poškodovanci redne preglede tudi pri kirurgih vsaj še eno leto po poškodbi,« dodaja.
