Ameriški farmacevtski gigant Pfizer je prevzel irsko farmacevtsko podjetje Allergan, ki med drugim proizvaja sredstvo proti gubam botoks. Gre za tretji največji prevzem v zgodovini in največji v farmacevtski industriji. Pfizer, ki je vreden okoli 200 milijard dolarjev, se je za ta korak odločil, kot smo v Dnevniku pisali že pred dnevi, predvsem zato, da bi se izognil visokim ameriškim davkom.
Ameriška vlada je namreč na vse načine skušala obdržati več milijard dolarjev davčnih prihodkov, ki so se natekli od Pfizerja na leto, in je zato še minuli četrtek sprejela nove ukrepe, ki naj bi velikemu newyorškemu proizvajalcu zdravil preprečili prevzem dublinskega Allergana. Toda ameriški farmacevtski gigant se je novim ukrepom izognil tako, da ga je uradno prevzel manjši Allergan. Tako bo zdaj Pfizer, ki je postal največje farmacevtsko podjetje na svetu, svoj sedež preselil na Irsko, kjer bo plačeval manj kot 15 odstotkov davka na dobiček. V ZDA je davek 35-odstoten, pri nas pa 17-odstoten, a kot opozarjajo delodajalci, jih bremenijo visoki davčni stroški dela.
Barbarstvo se je banaliziralo
Proizvajalec viagre se je tako pridružil več kot 50 velikim ameriškim podjetjem, ki so si v zadnjih 30 letih zmanjšala davčno breme z nakupom podjetja, ki ima sedež v državi z nizkimi davki, nato pa so v to državo prenesli sedež svojega podjetja. Multinacionalke ne izbirajo sredstev, da bi plačale manj davkov. Izigravanju zakonov so doslej namenjali veliko energije bogati, ki so hoteli postati še bogatejši, in veliki, ki so hoteli postati še večji.
Spomnimo na hud boj med Johnom Rockefellerjem, lastnikom vsemogočne naftne družbe Standard Oil, in ameriško državo, ki je njegov imperij leta 1911 razdrobila v imenu boja proti konkurenci. Zlasti v zadnjih 30 letih pa velika podjetja poskušajo za vsako ceno zmanjšati stroške in povečati dobiček, največkrat samo zato, da bi povečala dividende. »Barbarstvo se je banaliziralo. Zato pa ni manj škodljivo. Najprej zato, ker so žrtve številne, potem zato, ker državam zmanjšuje davčne prihodke, končno pa tudi zato, ker se na tak način spodkopava verodostojnost zakonov. Kolikšna je vrednost neke obveznosti, ki je nihče več ne spoštuje?« je kritičen pariški dnevnik Le Monde, ki pa dodaja, da so v zadnjih letih velike države z ZDA na čelu uspešne v boju proti skrivanju premoženja v davčnih oazah.
Različni pogledi na davke
Kongresni odbor za davke ocenjuje, da bodo ZDA v naslednjih desetih letih zaradi Pfizerjeve preselitve na Irsko izgubile 18 milijard evrov. Sedanjo operacijo Pfizerja, ki je imel lani osem milijard evrov dobička, so že obsodili predsednik Barack Obama ter demokratska predsedniška kandidata Bernie Sanders in Hillary Clinton. »Ta združitev bo katastrofa za Američane, ki že zdaj plačujejo najvišjo ceno za zdravila,« je na twitterju zapisal Sanders. Podobno kot on se je tudi Clintova zavzela za ukrepe, ki bi v prihodnje preprečili davčno inverzijo.
Republikanska predsedniška kandidata Donald Trump in Marco Rubio pa nasprotno menita, da bi bilo treba znižati davke. Anders Dahlbeck, svetovalec nevladne organizacije ActionAid, je komentiral: »Gre za samo še eno multinacionalko, ki izkorišča konkurenco na svetovnem trgu za to, da se izogne primernemu plačevanju davka.« Zlasti revne države izgubijo veliko denarja, ker se multinacionalke izognejo plačevanju davkov; po ocenah Mednarodnega denarnega sklada gre za 200 milijard dolarjev na leto.
Izogibanje davkom je največji, ne pa edini razlog za Pfizerjev prevzem Allergana. Ameriški farmacevtski gigant želi s to združitvijo tudi povečati konkurenčnost svojih zdravil, potem ko lipitor, zdravilo proti slabemu holesterolu, in deloma tudi že viagra ne prinašata več toliko dobička. Sicer pa naj bi Pfizer, ki je imel lani s številnimi drugimi pomembnimi zdravili za 50 milijard dolarjev prometa, in Allergan, ki je imel lani tudi zaradi svojih zdravil za oči za 13 milijard dolarjev prometa, transakcijo dokončno izvedla poleti prihodnje leto.
