»Dobro se spomnim, kako lepa je bila žara, ko smo jo položili v grob. Bila je zeleno modrikaste barve,« je včeraj s solzami v očeh na črnomaljskem okrajnem sodišču pripovedoval upokojeni mizar Jožef Barič, brat pokojnika, ki so ga na črnomaljskem pokopališču v Vojni vasi pokopali konec avgusta 2013. V Črnomlju se je namreč pred sodnikom Igorjem Fortuno začelo sojenje Boštjanu Maleriču, lastniku podjetja, ki kot podizvajalec črnomaljske komunale izvaja pogrebne storitve. Tožilstvo mu očita tri kazniva dejanja skrunitve trupel in tri kazniva dejanja skrunitve grobov. Grozi mu do tri leta zapora.
Pokopavali prazne žare?
»Ko sem pri Maleriču izbiral žaro, mi je rekel: 'Ne skrbi, Jože, pokopali ga bomo lepše, kot bi predsednika občine.' Pogreb je potekal brez posebnosti. Niti pomislil nisem, da bi lahko bilo kaj narobe, dokler niso prišli kriminalisti in mi povedali, da je Malerič storil kaznivo dejanje in da mojega brata ni v grobu. Bil sem popolnoma šokiran,« je govoril Barič. In zajokal. Pripovedoval je, kako je s policisti šel na pokopališče, kjer so odprli grob. »Ko sem pogledal noter, je bil v njem le aluminijast vložek s pepelom, brez žarne školjke. Preiskovalni sodnik me je potrepljal po rami in mi rekel: vaš brat je vendarle notri.«
Da se na črnomaljskih pokopališčih dogajajo prav bizarne reči, se je po Beli krajini šušljalo že dlje časa, jeseni 2014 pa so vendarle stekle prve preiskave. Ljudski glas se ni motil. Policisti so v treh primerih odkrili, da pri pogrebih ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Tožilka Andrejka Dvornik obtoženemu očita, da je pri dveh pokopih v Vojni vasi in enem na Sinjem Vrhu v grobove vstavil prazne okrasne školjke, osnovne žare s pepelom pa vstavil v grobove nekaj dni po pogrebu. Dokumentacija z ljubljanskih Žal dokazuje, da je njegova zdaj že bivša žena Rozalija Gršič pepel v dveh primerih prevzela v času, ko je pogreb že potekal, v enem primeru pa je Malerič žaro s pepelom prevzel celo dan po pogrebu. V dveh primerih naj bi pri prekopavanju grobov okrasni školjki celo vzel iz žarne niše in si ju prilastil.
»Gre za maščevanje bivše žene«
Malerič krivde ne priznava. »Odločno zanikam vsa očitana kazniva dejanja. Gre za maščevanje moje bivše žene, ki je imela takrat, ko me je ovadila, registrirano tudi svoje pogrebno podjetje in me je hotela izriniti iz posla.« Kot je zapisal v svojem pisnem zagovoru, je bil v času spornih pokopov res direktor pogrebnega podjetja Miklavž Malerič, d. o. o., a je bila takrat zakonita zastopnica tudi Gršičeva, ki bi po njegovem mnenju prav tako morala odgovarjati. »Nobenega neupravičenega posega v grobove nisem storil, niti nisem v pisarni skrival žar s pepelom,« trdi Malerič, ki na vprašanja ni hotel odgovarjati.
Kdo je v resnici prekopaval grobove, bo precej težko z gotovostjo dokazati. Tožilstvo namreč ne razpolaga z nobenimi biološkimi sledmi, saj, kot je dejal policist PP Črnomelj Toni Rus, preiskovalni sodnik ni odredil odvzema teh sledi z izkopanih žar. »Zakaj potem menite, da bi prav Malerič posegal v grobove?« ga je vprašal zagovornik obtoženega Igor Smolej. »Njegovo podjetje je pač opravljalo te pokope. Kdo bi posegal v grobove, pa ne vem.«
Sodišče je včeraj zaslišalo tudi dve priči, ki pomagata Maleriču pri pogrebih. Obe sta zatrdili, da pri opravljenih pokopih nista opazili nič posebnega, niti ne vesta, ali je bil pepel takrat resnično v žarah, češ da žar pač ne odpirajo.
Kronske priče ni bilo na sodišče
O zadevi smo v Dnevniku pisali v začetku marca letos. Maleričeva žena nam je takrat pripovedovala, da je žaro iz Ljubljane v Črnomelj v enem primeru res pripeljala, ko je pogreb na Sinjem Vrhu že potekal. Malerič naj bi ji dejal, da bo že on uredil, pogreb pa naj bi po njenih besedah res izpeljal samo z okrasno žaro, brez pepela. Ko je čez tri dni čistila mrliško vežico, naj bi bila žara s pepelom še vedno tam. In še, da je večkrat morala svojcem sporočiti, da žare ne more pravočasno pripeljati, zato so morali pogreb prestaviti. »Mislim, da v teh dveh primerih svojci res niso vedeli, da pepela ni v žari. Seveda pa nihče ne odpira žarne školjke, da bi preveril, ali je pepel res notri,« nam je še pripovedovala Rozalija Gršič.
Ob tem se poraja vprašanje, kaj bi preiskovalci še odkrili, če se na Žalah 1. julija 2013 ne bi sesul informacijski sistem. Tako obstaja dokumentacija o upepelitvah zgolj od tega datuma dalje. Zadevo bo morda na naslednji obravnavi, ki bo 13. januarja, skušal razjasniti uslužbenec Žal, svoje videnje dogodkov v pogrebnem podjetju pa naj bi podala tudi kronska priča Gršičeva, ki je včeraj kljub vabilu ni bilo na sodišče. Če se tudi prihodnjič ne bo prikazala, bo sodišče odredilo sodno privedbo.
