»Jamnik je Noviča dojemal kot tegobo, nevšečnost, ni pa se čutil ogroženega zaradi njega. Glede Noviča sem imel vtis, da rad provocira ljudi, da je vzkipljiv, fizično nasilne komponente pa pri njem nisem zaznal,« je na nadaljevanju sojenja dr. Milku Noviču, obtoženemu umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika decembra lani, pričal Miran G. Po njegovih besedah je bil Jamnik, njegov šef pa tudi prijatelj, v zadnjem letu precej bolj zaskrbljen kot običajno. »Zdelo se mi je, da zaradi anonimk, ki so takrat prihajale na inštitut, a nisem bil čisto prepričan, da gre za to. Vprašal sem ga, kaj je narobe, a o tem ni hotel govoriti. Rekel pa je, da so se mu spremenile neke vrednote, pomembnejša sta mu postala slava in denar,« je povedal Miran G.
Po njegovem mnenju se je Jamnik bolj kot Noviča bal ene od nekdanjih podrejenih. Ko je komisija za preprečevanje korupcije ugotovila nepravilnosti na njenem oddelku, jo je namreč odpustil in jo nato večkrat povezoval z anonimkami. Ta nepodpisana sporočila je namreč razumel kot nekaj, kar bi lahko ogrozilo njegov položaj.
Dober strelec
Na Novičevih rokah in čelu je po umoru balistični izvedenec našel sledi, ki so po njegovem mnenju nastale pri streljanju na Jamnika. Novič pravi, da je na poti na odvzem sledi oblekel plašč, s katerim je bil že pred meseci na strelišču. V strelski klub se je vpisal zaradi službe – ukvarjal se je s kemijsko analizo sledov in je potreboval prazne tulce zaradi vzorcev izgorelih ostankov smodnika. Marko P. je potrdil, da je bil kakih desetkrat v njihovem strelskem klubu v Spodnjih Gameljnah, nazadnje je streljal več kot leto pred umorom. Novič mu je rekel, da hodi tja zaradi sprostitve, a tudi, da zbira tulce v raziskovalne namene. Obtoženega je, ko je bil zaslišan na policiji, označil za dobrega strelca, ki bi na »25 metrov zadel kar koli«, naredil je tudi strelski izpit.
Zaslišali so tudi kliničnega psihologa dr. Emila Benedika, ki pri Noviču ni zaznal duševnih bolezni ali hujših duševnih motenj. Je pa precej sumničav, pogosto ima občutek prikrajšanosti in ogroženosti. Z izgubo službe na inštitutu se še ni sprijaznil in tare ga občutek razočaranosti. Po Benedikovem mnenju so pri njem možna maščevalna agresivna občutja, a jih uspešno nadzira. Na vprašanje obrambe, ali se lahko zgodi, da človek, za katerega vse priče trdijo, da ni bil nikoli agresiven, pri 59 letih kar umori človeka, je izvedenec odvrnil, da je v določenih okoliščinah vse možno.
