V javnosti odmeva prodaja ene najbolj prepoznavnih in cenjenih športnih blagovnih znamk pri nas. Ime propadlega Hokejskega kluba Jesenice, ki ima v vitrini 32 lovorik tako slovenskega kot jugoslovanskega prvaka, je kupil 47-letni ljubljanski poslovnež Boris Požeg in s tem poskrbel za nov obrat v razmerju moči med hokejskimi funkcionarji na Jesenicah.
Na javni dražbi je bila izklicna cena za prodajo blagovne znamke 1200 evrov, Požeg pa je za HK Jesenice odštel kar 150.000 evrov. Razplet dražbe je presenetljiv, saj je bilo v igri več znanih dražiteljev. Med drugim tudi jeklarska družba Acroni, ki je bila dolgoletni osrednji sponzor padlega jeseniškega kolektiva. Nekoč slavni klub je na zadnjo pot privedel ravno nekdanji predsednik uprave Acronija Slavko Kanalec, ki je bil pozneje imenovan za direktorja za tehnologijo v Slovenski industriji jekla.
Nekoč posloval z Olimpijo, zdaj kupil jeseniško slavo
Pri odločilnem manevru okoli prodaje blagovne znamke se odpirajo številna vprašanja. Med drugim predvsem o ozadju nakupa, za katerim stoji nekdanji voznik relija Boris Požeg, ki zase pravi, da je velik ljubitelj športa. Požeg je deset let deloval v avtomobilistični panogi, kjer je na reliju Saturnus in v državnem prvenstvu nanizal nekaj vidnih uspehov. V mladosti je treniral hokej na ledu, s katerim je ostal povezan tudi pozneje. Postal je rekreativni hokejist in v prostem času spletel poznanstva s številnimi znanimi slovenskimi hokejisti. Poslovno je aktiven predvsem v Šiški, kjer vodi znano Vodnikovo domačijo.
Požeg je povezan tudi s hokejsko Olimpijo, s katero je bil vrsto let v sponzorskem razmerju, a kot pravi, je bil odnos kluba do pokroviteljev slab. Ravno v njegovi Vodnikovi domačiji je v času igranja za Olimpijo pred tremi leti bival in se prehranjeval eden boljših slovenskih hokejistov Jan Muršak. Požeg velja za prepoznaven obraz tivolske dvorane, saj je večkrat opažen na tribunah največjega ljubljanskega drsališča. Kot je dejal, je že dlje časa premišljeval, da bi kupil blagovno znamko jeseniškega hokeja. »Na Jesenicah že obstajata dva kluba. Ju ne bi bilo smiselno združiti pod isto streho in narediti uspešnico? Z ambicioznim načrtom bi lahko Jesenice že prihodnjo sezono sodelovale v ligi EBEL. Blagovna znamka jeseniškega kluba je vredna veliko več, kot sem zanjo odštel. Imam občutek, da bi se lahko jeseniški hokej vrnil na uspešno pot, kjer je nekoč že bil,« je razložil Boris Požeg.
Razbrati je mogoče, da bo novi kupec blagovne znamke poskušal združiti sedanje državne prvake HDD Jesenice, ki jih vodi Anže Pogačar, in HD Jesenice mladi pod vodstvom Mihe Rebolja. Ne gre prezreti, da sta se Požeg in Pogačar pred leti že spoznala v gostinstvu, ko je Požeg kot direktor podjetja MPB 4 tudi na Jesenicah skrbel za prodajo sladoleda. Anže Pogačar pravi, da bo že v prihodnjih dneh poklical novega lastnika blagovne znamke in ga povprašal o njegovih ambicijah v jeseniškem hokeju. »Vesel bom vsake podpore,« je dejal Pogačar. Obstaja verjetnost, da bi Požeg ob določenih pogojih predal blagovno znamko sedanjim vodilnim funkcionarjem v jeseniškem hokeju in v dvorani Podmežakla soustvarjal novo zgodbo. Včeraj je pojasnil nekatera namigovanja v medijih, ali bo sploh plačal kupnino: »Seveda jo bom.«
Tomaž Razingar bo še poskušal
Javne dražbe se je udeležil tudi nekdanji ljubljenec jeseniškega občinstva in donedavni kapetan slovenske reprezentance Tomaž Razingar, ki je imel podporo skupine znanih hokejskih delavcev. Razingar je že ob nedavni športni upokojitvi napovedal, da ima v hokeju ambiciozne načrte. Pred dvema mesecema je z družino Kopitar že ustanovil hokejsko akademijo na Bledu, zdaj je nameraval kupiti še ime kluba z bogato tradicijo. Iz dražbe se je izločil že pred začetkom postopka, saj ni želel tekmovati z družbo Acroni. Dejal nam je, da kljub temu še ni vrgel puške v koruzo pri sodelovanju v ponovnem vzponu jeseniškega hokeja.
Spomnimo, Razingar je bil po ugotovitvah stečajnega upravitelja Štefana Ščapa tudi najvišji upnik padlih Jesenic. Njegova terjatev je znašala skoraj 112.000 evrov. V dolgi vrsti upnikov so se znašli še finski trener Heikki Mälkiä (106.000 evrov), reprezentanti David Rodman (88.000 evrov), Marcel Rodman (81.000 evrov), Mitja Robar (65.000 evrov) in številni drugi hokejisti. Med večjimi upniki je bila tudi država s terjatvijo 262.000 evrov, Esotech iz Velenja (221.000 evrov) in nekatera druga znana podjetja.
